ŠUSS, arhiv.Ključne besede: pridevniki, pridevniki, vrstni pridevniki, pridevniki, kakovostni pridevniki, pridevniki, določnost, pridevniki, nedoločnost, samostalniki, strokovni izrazi, tehnični izrazi Kako je pravilno: suh vodoodbojen oz. tankoslojen mineralni ali suh vodoodbojni oz. tankoslojni mineralni zaključni omet?Načelno so v tem primeru možne naslednje variante:
Varianta suhi vodoodbojen in tankoslojni mineralen ni možna, besedilno določni pridevnik namreč ne more stati pred nedoločnim, saj bi prišlo do kontradikcije: prvi bi besedno zvezo naredil določno, drugi pa spet nedoločno. (Če pa bi šlo v primeru pridevnika suhi (suhi zaključni omet) za vrstnost, torej za v nekem smislu slovarsko določnost zveze, ustroj slovenščine zahteva, da znotraj dopolnila kakovostni pridevnik stoji pred vrstnim, torej varianta suhi vodoodbojen spet odpade.) Če je zaključni omet vrstno ime (pravite, da je), ostala dva pridevnika v zvezi pa sta lastnosti, se mi v obeh primerih zdita sprejemljivi samo prvi dve varianti, ker gre za med seboj enakovredna pridevnika, ki opisujeta samostalnik, zato morata biti ali oba nedoločna ali pa oba določna. Če ju vseskozi navajamo v določni obliki (suhi vodoodbojni/tankoslojni mineralni), pravzaprav nakazujemo na vrsto ometa in vse skupaj spremenimo v vrstno ime oziroma stalno besedno zvezo. Če torej želite opisati dve vrsti zaključnega ometa, tj. tistega tankoslojnega mineralnega in tistega suhega vodoodbojnega, in izpostaviti kontrast med obema vrstama, uporabite določno (vrstno) obliko. Če pa imata pridevnika nedoločno obliko, se sprašujemo po kakovosti/lastnosti tega ometa (kakšen je ta omet). Ker pravite, da gre v vašem primeru za opis lastnosti materiala, bo verjetno ustreznejša raba nedoločne oblike pridevnikov v dopolnilu. Seveda je pri sestavi besedila treba upoštevati tudi zgolj besedilno določnost. Za v besedilu že prej omenjeno stvar v nedoločni obliki se za poistovetenje z že omenjeno stvarjo (in izpostavitev kontrasta do druge podobne stvari) v nadaljevanju besedila uporablja določna oblika — da se torej nakaže, da gre za tisto isto konkretno stvar s takimi in takimi lastnostmi, ki smo jo v besedilu že srečali, kar pomeni, da lahko ob prvi pojavitvi v besedilu zveza stoji v nedoločni obliki, kasneje pa v določni. Za določnost glej še vprašanje Neuraden ali neuradni urad za jezik. Glej tudi vprašanje: Ali med pridevnike v zvezi ‘suh vodoodbojen zaključni omet’ postavim vejico |
© 1998-2004, ŠUSS