1. ime predmeta

PEDAGOšKA PSIHOLOGIJA

2. predavatelj

doc. dr. Stanko Gerjolj CM

3. število ur

60

4. letnik

II. - enopredmetni in dvopredmetni program

5. namen predmeta:

Predmet je namenjen usposabljanju slušateljev kvalitetnejšemu opravljanju pedagoškega poklica.

6. cilji:

Slušatelje seznaniti z zakonitostmi in spoznanji razvojne psihologije. Odkrivati in učiti se oblikovati zakonitosti "zdravega" življenjskega in učnega prostora učenca. Odkrivati dejavnike, ki vplivajo na učenčevo samopodobo ter iskati možnosti za oblikovanje pozitivne samopodobe.

7. vsebina:

Predmet obsega štiri večje sklope: razvojno psihologijo, učni (in življenjski) prostor učenca, vlogo in oblikovanje samopodobe ter učni proces z vidika učenca. Razporeditev snovi: izhodišča in obseg razvojne in pedagoške psihologije, različne smeri razvojne psihologije, generacijski in medgeneracijski odnosi, dednost, okolje in samodejavnost pozitivna in negativna C>podedovana‚ sporočila, prenatalno obdobje, rojstvo in rano otroštvo (motorika, igra, govor), predoperacionalno obdobje (jezik, razvoj mišljenja, emocionalni razvoj), značilnosti in posledice obremenjenosti v ranem otroštvu in predoperacionalnem obdobju, latentno (operacionalno) obdobje (kognitivne sposobnosti, socialno okolje in učenčev emocionalni svet, psihološke stopnje moralne vzgoje, proces individualizacije, predadolescenca, rana adolescenca, pozna adolescenca, poadolescenca, kognitivne značilnosti in sposobnosti mladostništva, emocionalna rast mladostnika, razvojna psihologija odraslih obdobij (telesne, kognitivne in emocionalne spremembe), samopodoba (samo-zaupanje, motivacija, uspešnost), primarni in sekundarni učni prostor, motivacija, (ekstrinzična, intrinzična), memoriranje in pozabljanje, koncentracija, agresivnost in strah, načini premagovanja strahu, stopnje in področja mentalno-intelektualnega možganskega delovanja, inteligenčnosti in poti učenja.

8. metoda dela:

Predavanja, seminar, vaje.

9. obveznost slušateljev:

Sodelovanje pri predavanjih. Vaje: skupinska refleksija in delna artikulacija posameznih vzgojnih obdobij. Seminar: slušatelji v manjših skupinah poglobljeno pripravijo in predstavijo izbrane teme iz pedagoške psihologije.

10. način preverjanja:

Možnost dveh pisnih kolokvijev, na koncu sledi ustni izpit. Pogoj za izpit so uspešno opravljene vaje in seminar.

1. ime predmeta

PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA

2. predavatelj

izr. prof. dr. Ivan Rojnik,
doc. dr. France Škrabl SDB

3. število ur

60

4. letnik

III.

5. cilji:

Cilj pedagogike je seznaniti slušatelji s teorijo in prakso vzgoje in izobraževanja; še posebno s cilji, vsebinami in metodami vzgoje ter s sodelovanjem pri celostnem razvoju otrok in mladostnikov z razvijanjem moralnih, intelektualnih, psihičnih, religioznih, socialnih in fizičnih sposobnosti. Cilj andragogike je seznaniti slušatelje s teorijo in prakso izobraževanja odraslih v sklopu permanentnega izobraževanja in jih usposobiti, da bi delovali kot andragogi, animatorji in voditelji oblikovanja odraslih.

6. vsebina:

Predmet pedagogika obravnava okolje, v katerem vzgajanci živijo, potrebo po vzgoji in izobraževanju, vlogo in naloge družine in šole ter vzgojno-izobraževalni proces do konca osnovne šole. Predmet andragogika obravnava motivacije, ovire, oblike, metode in vsebine vseživljenjskega izobraževanja odraslih ter konkretno pripravo in izvajanje programov izobraževanja odraslih.

Pedagogika: Uvod. Opredelitev pedagogike. Družbeno okolje in položaj vzgajancev. Potreba po vzgoji in izobraževanju. Družbeni pomen in naloge šole. Osnovni dejavniki razvoja osebnosti. Pomoč antropoloških ved pri vzgoji in izobraževanju. Vzgojni cilji. Vzgojne metode. Vzgojna sredstva. Vzgojni slogi. Celostna vzgoja. Vzgojno delo z otroki v predšolskem, šolskem in mladostniškem obdobju. Osebnost in usposobljenost vzgojitelja ali učitelja.

Andragogika: Opredelitev andragogike. Koncept in strategija permanentnega izobraževanja. Človeška zrelost. Sposobnosti odraslih za učenje. Izobraževanje odraslih v Sloveniji. Motivi odraslih za izobraževanje. Ovire odraslih pri izobraževanju. Kako odrasle motivirati za izobraževanje? Lik in usposobljenost mentorja - andragoga. Pomen komunikacije pri izobraževanju odraslih. Učne metode pri izobraževanju odraslih. Oblike izobraževanja odraslih. Andragoški ciklus.

7. metoda dela:

Pri predavanjih se predstavijo izsledki vzgojnih ved, ki se nanašajo na položaj vzgajancev in odraslih, vzgojni ali izobraževalni proces ter naloge vzgojitelja pri tem procesu. Predstavljanje pisnih izdelkov, pogovor in evalvacija.

8. obveznost slušateljev:

Redno obiskovanje predavanj in dejavno sodelovanje pri vajah. Vsak slušatelj mora vsak semester preštudirati predloženo literaturo (eno ali dve knjigi) in napisati eno nalogo (okrog 15.000 znakov).

9. literatura:

F. Škrabl, Učimo se vzgajati, Ljubljana 1994;
F. Škrabl (prir.), Pedagoško-katehetski leksikon, Ljubljana 1992, (nekatera gesla);
M. Cencič, Poglavja iz pedagogike, Ljubljana 1988;
H. Giesecke, Uvod u pedagogiju, Zagreb 1994;
H. Gudjonus, Pedagogija, Zagreb 1993;
E. Nanni, Educazione e scienze dell'educazione, Roma 1984;
B. Buschka, PS>dagogik, Berlin 1992;
F. Škrabl, Uvod v andragogiko (skript), Ljubljana 1996;
V. A. Mohorčič Špolar, Potrebe po izobraževanju odraslih, Ljubljana 1996;
Pedagoški inštitut, Sistemsko urejanje izobraževanja odraslih, Ljubljana 1991;
C. Beverly (ed.), Adult Education in a Multicultural Society. Rontledge, London 1991;
D. Holland, Priročnik za spremljanje napredovanja odraslih v izobraževalnih programih, Ljubljana 1994.

10. način preverjanja:

Preverjanje na vajah in govorilnih urah. Kolokviji in izpiti.

1. ime predmeta

DIDAKTIKA IN DIDAKTIKA RELIGIJE

2. predavatelj

doc. dr. Stanko Gerjolj CM

3. število ur

60

4. letnik

IV.

5. namen predmeta:

Slušatelji se usposabljajo za poučevanje etičnih in religioznih vsebin po sodobnih didaktičnih načelih in metodah.

6. cilji:

Slušatelje uvajati v uporabo sodobnih didaktičnih načel in metod poučevanja. Slušatelje seznaniti z različnimi vzgojnimi in izobraževalnimi sistemi, zlasti v odnosu do verskih in etičnih vsebin. V dialoškem študijskem procesu oblikovati lik samostojne in avtonomne osebnosti učitelja.

7. vsebina:

Slušatelji se najprej soočijo s temeljnimi pojmi didaktike in nekaterimi misleci, ki so pomembno vplivali na razvoj didaktičnega procesa in oblikovanje različnih vzgojnih in izobraževalnih sistemov, zlasti v Evropi. Snov preide v obravnavo in analizo posameznih sistemov ter vloge šolstva v evropskem in slovenskem prostoru, upoštevajoč kulturno in versko tradicijo in izročilo.

Drugo veliko poglavje je namenjeno vlogi in liku učitelja. Pri tem so pomembni tako relevantni mednarodni dokumenti kot zakonska določila s področja šolstva (nekaterih evropskih držav in Slovenije) ter didaktična načela, ki postavljajo učenca v središče didaktičnega procesa.

V tretjem poglavju slušatelji odkrivajo logiko organizacije pouka ter z njo povezanimi učnimi metodami, učnimi sredstvi in pripomočki.

Razporeditev snovi: geneza poučevalnega in učnega procesa, pojem didaktike, splošna didaktika in specialne didaktike, razvoj didaktične misli, teorije, smeri in perspektive didaktike, kurikularna in problemsko komunikativna didaktika, spoznavne in emocionalne osnove pouka, makro- in mikro-didaktika, šolski sistemi, šolstvo v Sloveniji, didaktična načela, oblikovanje globalnih in delnih vzgojnih in učnih ciljev, kriteriji oblikovanja učnega načrta, učenje in znanje, učne strategije, dejavniki uspešnega učenja, vrste in stopnje znanja, krivulje učne uspešnosti, juridični okviri didaktičnega procesa, kompetence učitelja, zlasti v odnosu do učenčeve in dijakove primarne vzgoje ter osebne integritete in avtonomnosti, priprava, poučevanje in refleksija didaktičnega procesa, pomen, vloga in oblike evaluacije, metode poučevanja, oblike poučevanja, ocenjevanje, učna sredstva in pripomočki, zunanja organizacija pouka, notranja organizacija pouka.

8. metoda dela:

Predavanja, seminar, vaje.

9. obveznost slušateljev:

Sodelovanje pri predavanjih, seminarju in vajah.

Vaje: slušatelji si izberejo eno od naslednjih področij: osebnost učitelja, reševanje konfliktov, razredna ura, ocenjevanje.

Seminar: poglobljena obdelava in predstavitev kakega dogovorjenega vprašanja, zlasti na podlagi vizualizacije in simulacije realnih didaktičnih procesov.

10. literatura:

Obvezno in izbirno literaturo prejmejo slušatelji ob začetku akademskega leta.

11. način preverjanja:

Pogoj za izpit so uspešno opravljene vaje in seminar.

1. ime predmeta

DIDAKTIKA RELIGIJSKEGA IN ETIČNEGA POUKA

2. predavatelj

red. prof. dr. A. Slavko Snoj SDB,
doc. dr. Stanko Gerjolj CM

3. število ur

90

4. letnik

IV. - dvopredmetni program

5. cilji:

Raziskovati načela, merila, oblike in predpise glede religijskega in etičnega pouka drugod in pri nas. Teoretično analizirati načrtovanje, izvajanje in preverjanje vzgojno-izobraževalnega procesa z religijskimi in etičnimi vsebinami. Strokovno in praktično usposabljati slušatelje za pedagoško delo z učenci in dijaki.

6. vsebina:

Raziskovanje okoliščin in načinov posredovanja religijskih in etičnih vsebin v nekaterih evropskih deželah: verstva in etika kot predmet civilnega, državnega, konfesionalnega ... prizadevanja. Umestitev religijskih in etičnih vsebin v predmetih, ki so v (pre)oblikovanju in njihova aktualizacija v različnih didaktičnih modelih; prispevek k humaniziranju odnosov in ustvarjanju vedrega šolskega ozračja. Analiziranje temeljnih potreb učencev in dijakov in primerjanje s ponudbo učnih načrtov; religijska in etična vprašanja narekujejo ustvarjalno oblikovanje ciljev, določitev vsebin, izbiro didaktičnih vzorcev in metod. Didaktično analiziranje nekaterih posebnih vprašanj: bibličnih besedil in človekovih pravic ter dolžnosti, zlasti demokratičnega sožitja, miru in pravičnosti, ekologije in varovanja stvarstva. Usposabljanje slušateljev za osebno, svobodno in kritično soočenje z naukom religij, sekt in drugih prepričanj; strokovno, duhovno in osebnostno usposabljanje za posredovanje religijskih in etičnih vsebin.

7. metoda dela:

Predavanja z aktivnim sodelovanjem slušateljev pri predstavljanju znanstvene in strokovne literature. Seminarsko delo pri spoznavanju in uporabi učbenikov, priročnikov ter pripravi in izvedbi didaktičnih enot. Pedagoška praksa na osnovni in srednji šoli.

8. povezanost z drugimi predmeti:

Predmet predpostavlja študij temeljnih človekovih filozofskih in teoloških vprašanj nekdaj in danes. Navezuje se na humanistične in družboslovne predmete, zlasti na psihologijo in didaktiko. Ima aplikativno vlogo za biblično vsebino, primerjalno veroslovje ter religiološka in etična vprašanja.

9. obveznost slušateljev:

Predavanja in seminarsko delo v predavalnici: vaje za interpretacijo tekstov in samostojno javno govorno nastopanje. Pedagoška praksa za religijski in etični pouk v osnovnih in srednjih šolah - v drugem semestru: 25 ur v osnovni šoli (najmanj 3 hospitacije in 3 nastopi; od teh 1 samostojen), in 25 ur na srednji šoli z enako obveznostjo.

10. literatura:

A. S. Snoj, Katehetika, Didaktične osnove kateheze, Ljubljana 1998;
A. S. Snoj, Religiozno-etične vsebine v javni šoli, v BV 53 (1993), 309-320;
A. S. Snoj, Didaktika religijskega in etičnega pouka, Pedagoška praksa, Ljubljana 1999.
Razprave in članki v zbornikih in revijah Bogoslovni vestnik, Didakta, Sodobna pedagogika, Vzgoja in izobraževanje ...

11. način preverjanja:

Pisni prispevek pri seminarskem sodelovanju v prvem semestru (3 - 5 strani). Opravljena pedagoška praksa z izpolnjenim dnevnikom v drugem semestru. Sodelovanje pri vajah, kolokvij po prvem semestru in pisni prispevki so pogoji za izpit.

1. ime predmeta

KATEHETIKA

2. predavatelj

red. prof. dr. A. Slavko Snoj SDB

3. število ur

60

4. letnik

IV.

5. cilji:

Raziskovati didaktične procese in metodološka vprašanja v odnosu do komuniciranja verskih in moralnih vsebin nekdaj in danes. Pridobivati si aplikativne veščine in znanja za biblično, diakonijsko, liturgično, moralno ... vzgojo in izobraževanje. Praktično se usposabljati za opravljanje poklica katehetskega in pastoralnega delavca.

6. vsebina:

Posredovanje vrednot nekdaj in danes - zgodovinski pregled; humanizacija in njene prvine kot prva stopnja versko-vzgojnega procesa. (Nova) evangelizacija ali posredovanje ter inkulturacija evangelija življenja. Kateheziranci, naslovljenci, vsebina; cerkvena skupnost in nosilci kateheze, koinonije, liturgije in diakonije; katehumenat kot itinerarij; didaktični vzorec katehiziranja. Didaktika simbolov pri zakramentih uvajanja v krščanstvo. Didaktični postopki, sredstva in pripomočki za katehezo pripovedovanje, dramatiziranje, avdio-vizualna sredstva; metodologija dela z odraslimi, zlasti s starši katehizirancev.

7. metoda dela:

Predavanja in aktivno sodelovanje slušateljev s predstavljanjem domačih in tujih katehetskih učbenikov. Vsak slušatelj pripravi in predstavi praktično katehezo po katehetskem načrtu.

8. povezanost z drugimi predmeti:

Predmet katehetike predpostavlja temeljni študij teologije. Kot specialna didaktika se interdisciplinarno navezuje na didaktiko religije in splošno didaktiko ter tako gradi lastna versko-vzgojna načela in dognanja za katehiziranje.

9. obveznost slušateljev:

Pisna predstavitev katehetskih učbenikov (najmanj 3 strani). Pisna priprava kateheze (najmanj 5 strani).

10. literatura:

E. Alberich, Kateheza i crkvena praksa, SKC, Zagreb 1986;
A. S. Snoj - D. Emeis, Kateheza o zakramentih, KC, Ljubljana 1994;
A. S. Snoj, Katehetika, Didaktične osnove kateheze, DŠT, Ljubljana 1998;
Splošni pravilnik za katehezo in druge katehetske listine v zbirki Cerkveni dokumenti. Razprave in članki v zbornikih katehetskih tednov in revijah Bogoslovni vestnik, Cerkev v sedanjem svetu, Kateheza, Vzgoja ...

11. način preverjanja:

Sodelovanje pri predavanjih in vajah, ki navajajo na pripravo in izvedbo kateheze ter sproščen javni nastop, se ovrednoti na vmesnem kolokviju. Dva pisna prispevka za vaje in kolokvij sta pogoj za izpit.

1. ime predmeta

HOMILETIKA

2. predavatelj

red. prof. dr. A. Slavko Snoj SDB

3. število ur

60

4. letnik

V.

5. cilji:

Raziskovati teološke osnove oznanjevanja in njegovo aplikacijo. Opredeliti pojme in komunikacijske postopke za različne kategorije poslušalcev. Usposabljati se za neposredno in medijsko prosto ter sproščeno govorno nastopanje.

6. vsebina:

Človeška govorica in premagovanje ovir pri oznanjevanju Božje besede. Homiletika kot znanost o cerkvenem govorništvu - zgodovinski pregled. Poglavitni teološki vsebinski sklopi, njihovo aktualiziranje in posedanjenje. Vloga oznanjevalca in njegove sposobnosti posredovanja Božjega sporočila človeku. Perspektive homiletičnega oznanjevanja nekdaj in danes. Razne vrste nagovorov in njihova struktura. Načela za pripravo nagovorov in posredovanje veselega oznanila. Oznanjevanje pri bogoslužju - tudi s pomočjo medijev. Posebnosti oznanjevanja otrokom, mladim in odraslim. Komunikacijski procesi in prvine prostega javnega govornega nastopanja.

7. metoda dela:

Predavanja, priprava in izvedba prvih govornih nastopov v predavalnici (45 ur). Dvodnevni intenzivni seminar za prosto javno govorno nastopanje (15 ur).

8. povezanost z drugimi predmeti:

Predpostavlja se dobro poznavanje teoloških vsebin in temeljev komuniciranja. Homiletika je povezana zlasti z liturgiko in retoriko. Povezuje se tudi s katehetiko in didaktiko (religije).

9. obveznost slušateljev:

Sodelovanje pri predavanjih in prvih nastopih v predavalnici. Sodelovanje na dvodnevnem intenzivnem seminarju.

10. literatura:

Slovenski medškofijski liturgični svet, Božja beseda pri bogoslužju, NO, Ljubljana 1985;
B. Balažic idr., Veselo oznanjevanje, KC Ljubljana 1992;
A. S. Snoj, Homiletika, Družina, Ljubljana 1997;
Pripovedovalna teologija - meje in možnosti, Ljubljana 2000
Cerkveni dokumenti o javnih glasilih;
razprave in članki v revijah; Bibel und Liturgie, Cerkev v sedanjem svetu, Il servizio della Parola, Služba riječi ...

11. način preverjanja:

Pisna priprava na prvi nastop v predavalnici (cca. 30 vrstic). Pisna priprava na drugi nastop na seminarju (cca. 30 vrstic). Izpolnitev točke 1 in 2 je pogoj za izpit.

1. ime predmeta

PEDAGOGIKA, ANDRAGOGIKA IN DIDAKTIKA RELIGIJE

2. predavatelj

izr. prof. dr. Ivan Rojnik,
doc. dr. France Škrabl SDB

3. število ur

90

4. letnik

III. - dvopredmetni program

5. cilji:

Cilji pedagogike religije so: pomagati slušateljem spoznavati, da je religija bistvena komponenta človeka; vpeljati jih v teorijo religiozne vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev; andragogika religije seznanja slušatelje s teorijo in prakso splošnega in religioznega oblikovanja odraslih v sklopu permanentnega izobraževanja.

6. vsebina:

Pedagogika religije obravnava položaj religiozne vzgoje, cilje, metode in vsebine religiozno-vzgojnega procesa ter se ukvarja s tistimi religioznimi prvinami, ki pomagajo pri oblikovanju človekove osebnosti. Predstavlja kraje religiozne vzgoje. Adragogika religije se ukvarja z analizo religiozne izobrazbe odraslih ter seznanja slušatelje z motivi, metodami, vsebinami in cilji religioznega izobraževanja oziroma kateheze odraslih. Pedagogika religije: opredelitev pedagogike religije. Epistemološki problem pedagogike religije. Pedagogika religije in katehetika. Položaj religiozne vzgoje v naši družbi. Legitimnost in potrebnost religiozne vzgoje. Položaj religijskega pouka v šoli v evropskih državah in pri nas. Cilji religijskega pouka v šoli. Pogoji za uspešno religiozno vzgojo. Religiozna izkušnja. Religiozna socializacija. Pomen krščanskih navad in običajev za religiozno vzgojo. Vprašanje Boga kot naloga religiozne vzgoje. Človekova identiteta in vera. Oblikovanje religioznih naravnanosti. Vzgoja vesti otrok in mladostnikov. Lik in usposobljenost učitelja religijskega pouka. Andragogika religije: opredelitev andragogike religije. Današnji položaj andragogike religije. Potrebe po religioznem izobraževanju odraslih. Koncept permanentnega izobraževanja odraslih. Sistemsko urejanje izobraževanja odraslih. Učne tehnike in navade. Motivi za religiozno izobraževanje odraslih. Metode religioznega izobraževanja odraslih. Cilji religioznega izobraževanja. Vsebine religioznega izobraževanja. Uvajanje odraslih v vero - katehumenat. Krščanska skupnost kot kraj verskega izobraževanja ali kateheze odraslih. Andragoški ciklus. Ustanove za versko izobraževanje odraslih.

7. metoda dela:

Predavanja, vaje in samostojno delo. Predstavljanje pisnih izdelkov.

8. obveznost slušateljev:

Redno obiskovanje predavanj in dejavno sodelovanje pri vajah. Vsak slušatelj mora vsak semester preštudirati predloženo literaturo (eno ali dve knjigi) in napisati eno nalogo (okrog 15.000 znakov).

9. literatura:

F. Škrabl, Uvodna poglavja v pedagogiko religije, Ljubljana 1993;
F. Škrabl, Šolski religiozni pouk v demokratični družbi, Ljubljana 1992;
F. Škrabl (prir.), Pedagoško-katehetski leksikon, Ljubljana 1992;
W. Nastainzyk, Temeljna vprašanja religiozne vzgoje, Ljubljana 1988;
V. Dermota, Poglavja iz teorije krščanske vzgoje, Ljubljana 1983;
F. Škrabl, Kako versko vzgajati? Ljubljana 1995;
M. Pranjil>, Religijska pedagogija, Zagreb 1996;
F. Škrabl (prir.), Andragogika religije (skripta), Ljubljana 1998;
Ch. Grethlein, ReligionspS>dagogik, Berlin 1998;
F. Škrabl, Kateheza odraslih - prvenstvena oblika kateheze, v BV 4, 1995, 601-618;
L. Soravito, La catechesi degli adulti, Torino 1998;
Ped. inštitut, Sistemsko urejanje izobraževanja odraslih, Ljubljana 1991.

10. način preverjanja:

Preverjanje na vajah in govorilnih urah, kolokviji in izpiti.