1/1999

English

Povzetek:
Borut Košir:
Pravica vernikov do učinkovitega nastopanja pred cerkvenimi sodišči

Novi zakonik cerkvenega prava za razliko od prejšnjih pravnih zbirk povzema dolžnosti in pravice vseh vernikov v treh strnjenih blokih kanonov. Med temi je tudi pravica, ki vernikom na poseben način zagotovi možnost predstaviti se pred cerkvenim sodiščem in tam po pravni poti braniti svoje interese. Da bodo pravice vernikov pred cerkvenimi sodišči čim bolj zaščitene, jim je zagotovljena pomoč zastopnikov in odvetnikov, katerih vloga je z zakonikom posebej določena. Največ primerov, v katerih se verniki obračajo na cerkvena sodišča, spada med t.i. ničnostne zakonske pravde, v katerih verniki dokazujejo neveljavno sklenitev svojega zakona. Sicer v teh primerih sodnik ni dolžan stranki postaviti odvetnika po službeni dolžnosti, zakonik pa posebej naroča, naj bi pri vsakem sodišču postavili stalne zagovornike, ki naj prejmejo nagrado od samega sodišča. Ti naj opravljajo nalogo odvetnika ali zastopnika predvsem v ničnostnih zakonskih pravdah za stranke, ki jih želijo izbrati.

Povzetek:
Snežna Večko OSU:
Savel - preganjalec ali preganjani?

Razprava je pokazala, da v besedilih, ki govorijo o zavrženju Savla (1 Sam 13,13-14; 15,23.26; 28,16-19), pisci uporabljajo načelo o dvojni vzročnosti. S skrbno izbranim besediščem predstavijo glavna protagonista Savla in Davida v njunih dejanjih, ki govorijo sama po sebi. Tako je vidno, da je Savel zgrešil osnovno držo, ki jo Bog pričakuje od človeka - vero in pokorščino Bogu. David se je, nasprotno, izkazal v obojem. Bralec lahko na podlagi opisa obeh protagonistov spozna, da Savel ni bil primeren, da vzpostavi kraljevsko dinastijo, medtem ko je David bil. Trditve piscev, da je Bog zavrgel Savla in izvolil Davida, izražajo vero, da vse dogajanje vodi Bog, ki pa nadvse resno upošteva svobodno sodelovanje posameznega človeka.

Povzetek:
Mira Stare:
"Jaz sem pot in resnica in življenje". Jezusova samooznačitev v Jn 14,6

Razprava je pokazala, da v besedilih, ki govorijo o zavrženju Savla (1 Sam 13,13-14; 15,23.26; 28,16-19), pisci uporabljajo načelo o dvojni vzročnosti. S skrbno izbranim besediščem predstavijo glavna protagonista Savla in Davida v njunih dejanjih, ki govorijo sama po sebi. Tako je vidno, da je Savel zgrešil osnovno držo, ki jo Bog pričakuje od človeka - vero in pokorščino Bogu. David se je, nasprotno, izkazal v obojem. Bralec lahko na podlagi opisa obeh protagonistov spozna, da Savel ni bil primeren, da vzpostavi kraljevsko dinastijo, medtem ko je David bil. Trditve piscev, da je Bog zavrgel Savla in izvolil Davida, izražajo vero, da vse dogajanje vodi Bog, ki pa nadvse resno upošteva svobodno sodelovanje posameznega človeka.

Povzetek:
Lenart Škof:
Vprašanje etične zavesti in praktična filozofija sv. Tomaža Akvinskega

Tomaž je veliko pojmov za svojo etiko prevzel od Aristotela (njegova Nikomahova etika) in jih interpretiral skozi specifično krščansko teološko in filozofsko misel. V nasprotju s spekulativno filozofijo (vprašanje resnice) je poglavitni predmet praktične filozofije in etike pri Tomažu dobro in s tem povezano vprašanje dejanja. Dejanja že po Aristotelu spadajo v sfero spremenljivih stvari - s tem pa se zavedamo njihovih vzrokov in smotrov, v skladu s katerimi želimo delovati. Tu so v ospredju vprašanja naravnega zakona in zmožnosti, ki je v nas - synderesis, poglavitne praktične vrline prudentia ter ustroja etične zavesti pri Tomažu.