Tip Vrsta objekta
-------------------------------
GA galaksija
RK razsuta kopica
KK kroglasta kopica
M meglica
PM planetarna meglica
Kroglaste kopice se nahajajo v haloju galaksije, razsute kopice pa predvsem
v galaktičnem disku.
Glej tudi tabelo Messierjevih objektov
(magnituda, koordinate, težavnost ...).
Za megličaste objekte priporočam daljnoglede,
recimo 7X50 (povečava 7, premer objektiva 50mm),
nikakor pa ne povečav nad 15.
Zakaj? Ker boste
z relativno majhno povečavo imeli bolj ostro, mirno in predvsem svetlejšo
sliko (kar je pri megličastih objektih zelo važno). Tudi izhodna zenica
daljnogleda (7X50) je pri taki povečavi popolnoma izkoriščena.
Predvsem pa je cena daljnogledov s 50 mm-skimi objektivi
zmerna (okrog 10 000 SIT). Seveda, če imate več tolarjev, priporočam
daljnoglede kar se da velikih odprtin. Z vsakim centimetrom
(večjo odprtino), gledamo dlje v vesolje in bližnje objekte
vidimo še svetlejše. Če recimo opazujemo s 50 mm-skim daljnogledom,
vidimo galaksije podobne naši
(formula r=100,2(mr-3,5)*3*106sv.l.),
do razdalje približno r=75 milijonov sv. let, če pa opazujemo s
100 mm-skim objektivom, pa vidimo take galaksije teoretično že do razdalje
150 milijonov sv. let. Pri premeru objektiva 50 mm
pade na očesno mrežnico dobrih 50 krat
več svetlobe, kot če gledamo
v nočno nebo
s prostim očesom, predpostavili smo, da je
premer zenice v temi okrog 7 mm (velja (50mm/7mm)2=51).
Pri odprtini sto milimetrov pa zberemo že 200 krat več svetlobe.
Slika kaže položaje okularjev, glede na izstopni stožec svetlobe
iz teleskopa.
Kjer je stožec premera očesne zenice (lega 2), lahko že postavimo
okular in na tak način izkoristimo (ujamemo) vso vpadno svetlobo.
Izstopna zenica je sicer lahko manjša od očesne, položaj 1 (oko
ima v temi
zenico premera približno 7 mm), a manjša od dveh mm je že zaradi
uklona precej vprašljiva. Če je okular postavljen v točko 3, ko
velik del svetlobe ne zadane okularja, izkoristimo le del vpadle
svetlobe. Zenica očesa torej neposredno vpliva na najmanjšo,
še smiselno povečavo, ki je enaka razmerju med premerom
objektiva in premerom zenice. Glej članek Zenica očesa:
Spika, april 2000, stran 183.
Na sliki je skica predloga za montažo več daljnogledov na stojalo. Na
tak način bi se lahko učenci naučili iskanja megličastih objektov, saj
bi tako lahko sledili poti do objekta, ki jo je uporabil mentor.
PREDLOGI OPAZOVANJ ZA ZAČETNIKE, KI SLEDIJO, SO PLOD LASTNIH IZKUŠENJ
Skica ozvezdij Kasiopeja, Pegaz in Andromeda, s katero si
pomagajte pri iskanju nam najbližje galaksije v Andromedi M31.
Uporabite navaden daljnogled in sledite skici od smeri 1 do 3. M31
se kaže kot medel madež, do katerega nas pripelje "premica" 3.
M31 ima veliko zorno polje,
skoraj 3 stopinje (6 Lun).
To je najsvetlejša galaksija in je načeloma vidna tudi s
prostim očesom. M31 je naša najbližja soseda in je tudi prva,
ki so ji v dvajsetih letih tega stoletja s pomočjo kefeid izmerili
oddaljenost. Premer galaksije znaša več kot 150 000 sv.l.,
od naše galaksije
je oddaljena približno 3 milijone sv.l. in se,
za razliko od večine ostalih,
naši galaksiji približuje. Nekoč bo trčila z našo galaksijo.
Morebitna razumna bitja s kakega planeta v galaksiji M31
vidijo našo galaksijo podobno kot mi vidimo M31. Vsekakor
ne gre pozabiti, da je svetloba, ki pada v naše oči med
opazovanjem M31, potovala do nas 3 milijone let.
Ker je velika in svetla, jo lahko fotografirate s stojala,
priporočljivi so objektivi 50 ali
več mm, čas ekspozicije okrog minute, film 200 ali več ISO.
Zelo poučna je primerjava navidezne velikosti nebesnih objektov (zornega polja),
glede na Luno ali Sonce. Luno (Sonce) vidimo približno pod zornim kotom 0.5
ločne stopinje, to je 30 ločnih minut (nohet pri stegnjeni roki).
Ker je Luna objekt, ki nam je najbolj znan,
nam primerjava Lune z drugimi objekti olajša izbiro povečave in samo predstavo o velikosti
nebesnih objektov. Zgoraj je galaksija M31, v Andromedi, v primerjavi z Luno
(podoba je umetno ustvarjena, saj z Zemlje Lune ni moč videti v ozvezdju Andromede), kjer
se vidi, koliko je galaksija navidezno večja od Lune. Zorno polje galaksije
je okrog 180 ločnih minut (3 stopinje), kar znaša kar 6 premerov Lune (180/30 = 6).
Če torej Luno v cloti
še vidimo pri 100 x povečavi (odvisno od teleskopa in okularjev),
pomeni da galaksije M31 pri 100 x povečavi, ne bomo videli v celoti, ampak jo bomo
videli le 1/6, recimo le jedro galaksije.
Če hočemo opazovati celotno galaksijo M31, moramo uporabiti naprave,
ki imajo povečavo pod 20. Tipični daljnogledi (10X50, torej povečave 10),
imajo zorna polja med 6 in 7 stopinj, kar je idealno zorno polje za večje svetlejše
meglice, galaksije, kopice (M31, M33, M42, M45, ...).
Zgornja slika je iz:
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap061228.html
Spodaj je še satelitska galaksija M110, zgoraj pa M32.
Glej spodaj sliko leg M32 im M110.
Lokalna jata galaksij, Rimska cesta je na sredi - prostor jate na sliki pokriva
5 milijonov svetlobnih let velik del vesolja, vesolje pa meri nad 10 milijard sv. let.
Povzeto po:
http://www.atlasoftheuniverse.com/localgr.html.
Skica ozvezdja Oriona, s katero si
pomagajte pri iskanju najsvetlejše meglice na nočnem nebu. Brez večjih težav
s prostim očesom najdemo, v meču Oriona, meglico M42 (imenovana tudi
Orionova meglica). Orion je prekrasno zimsko ozvezdje.
V daljnogledu je meglica M42 že spodobno velika, predvsem pa svetlejša.
Meglica je ena najlepših meglic nasploh,
oddaljena 1800 sv.l., velika je okrog ene stopinje (ocenite njene dimenzije
v km, sv.l. in a.e.).
V njenem središču so sateliti
odkrili veliko infrardečih virov, kar je dokaz, da se v njej rojevajo
zvezde 
. Nekateri jo imenujejo kar porodnišnica
zvezd.
Ker je velika in svetla, jo lahko fotografirate s stojala,
priporočljivi so objektivi 50 ali
več mm, čas ekspozicije okrog minute, film 200 ali več ISO.
Skica ozvezdij Oriona (na sliki spodaj) in Bika (na sliki zgoraj),
s katero si
pomagajte pri iskanju najsvetlejše razsute kopice na nočnem nebu.
Skoraj nemogoče je, da ne bi s prostim očesom
našli razsute kopice M45 (imenovana tudi Plejade, lepo slovensko
ime je (so) Gostosevci, po japonsko Subaru, glej znak avtomobilske znamke
Subaru).
V daljnogledu razsuta kopica pokaže veliko več zvezdic (preštej jih s
prostim očesom in skozi daljnogled, kdo izmed prijateljev jih
našteje več).
Kopica je zelo mlada. Zvezde v njej so stare "komaj" okrog 100 milijonov
let, kar je glede na starost Sonca in našega planeta, ki štejeta okrog
5 milijard let, res zgodnje otroštvo v življenju neke zvezde.
Čez nekaj 100 milijonov let se bo zvezdna kopica razpršila, je ne
bomo več šteli med razsute kopice.
Od nas je oddaljena okrog 380 sv.l., velika je skoraj dve stopinje,
štiri Lune (ocenite njene dimenzije
v km, sv.l. in a.e.).
Ker je velika in svetla, jo lahko fotografirate s stojala,
priporočljivi so objektivi 50 ali
več mm, čas ekspozicije okrog minute, film 200 ali več ISO.
Skica ozvezdij Oriona, Dvojčkov, Raka in Leva, s katero si pomagajte pri iskanju prelepe razsute kopice Jasli (M44). Z malo truda jo tudi s prostim očesom najdemo v Raku. V daljnogledu je kopica M44 še posebej lepa, gruča zvezdic obdana z vencem sosednjih zvezd. Oddaljena je 577 sv.l., velika je okrog stopinje in pol, stara pa "šele" 400 milijonov let.
Skica ozvezdja Herkul, s katero si
pomagajte pri iskanju prelepe kroglaste kopice M13. Z nekoliko več truda
jo lahko najdete in opazujete z navadnim binokularjem, za polno doživetje
prelepe kroglaste zvezdne gruče pa je potreben teleskop s premerom objektiva
vsaj 100 mm.
Oddaljena je okrog 26700 sv.l., sestavlja jo nekaj 100000 tisoč zvezd,
njen premer pa je približno sto sv.l,, starost ocenjujejo
kar na 14 milijard let. Proti kopici M13 so leta 1974
poslali po radioteleskopu v Arecibu sporočilo, ki bi ga lahko sprejela
in razvozlala tamkajšnja morebitna misleča bitja.
ZAKAJ POZIMI NE VIDIMO KROGLASTIH KOPIC??? Pomagaj si s spodnjo sliko,
slika je seveda zgolj za ponazoritev in ni v merilu.
Med leti 1758 to 1782 je Charles Messier, francoski
astronom (1730 - 1817), zbral okrog 100 svetlih megličastih objektov, ki
so služili le za to, da jih astronomi ne bi zamenjevali s kometi.
Zakaj taka vnema?
V 18. stoletju si namreč postal slaven, če si odkril komet.
Danes je najbrž nekaj podobnega, vsaj v svetu astronomije.
Nesporno pa je to danes eden najbolj priljubljenih katalogov,
vsaj med amaterji (poznani so Messierjevi maratoni itd.), čeprav
katalog ni imel prav tega namena.
Približne podobe M objektov
v okularju vašega daljnogleda, oziroma teleskopa.
Slike si sledijo po vrsti od desne proti levi (M1 prva zgoraj desno ...).
Planeti , nekaj navodil za delo s planeti.
Dvojne (večkratne) zvezde
Mizar in Alkor - Veliki voz.
Vir:
http://www.staufenastropraxis.de/images/beobachtung/vorbereitung/mizar_398_417.png
Epsilon Lire (dublet)
Par dveh parov.
Albireo
Najlepši par na nebu.
Kako ga najdemo.
Za astronomski krožek: ZORKO Vičar
Stran je bila dopolnjena za SEMINAR 11. maj 2001 (za učitelje o. šol., izbirni predmet: astronomija), v sodelovanju s FMF (predavalnica F3, Jadranska 19, Ljubljana).
Komentarji so zaželjeni.
E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si