Animacija zahoda Sonca za Triglavom - slike je odlično obdelal - poravnal in animiral Andrej Lajovic, zahod posnel Vičar Zorko, 21. junija 2012. Posnetki niso narejeni v enakomernih presledkih, zato animacija kdaj navidezno preskakuje.
Andrej pravi:
"Poravnavanje slik mi je vzelo nekaj ur – predvsem razmišljanja in preizkušanja raznih metod – in bi ga lahko skoraj gotovo hitreje opravil »na roko«. Vendar pa je od mojega dela ostal nadvse koristen stranski produkt v obliki programa, ki ga bomo lahko s pridom še kdaj uporabili za poravnavo kakih drugih slik."

*** Glej posebno stran namenjeno zahodu Sonca za Triglavom.


*** http://astro.sentvid.org/animacije/Sunset_behind_Triglav21june2011_4xfaster.flv




25. junija 2012 je zelo deževalo - Vidu smo kolimirali teleskop newton 150 mm, f/8, Ula pa nam je na citre zaigrala nekaj lepih melodij. Tako smo imeli v observatoriju prvi tak mini lušten koncertek.

Zaščitimo nočno nebo nad Slovenijo pred svetlobnim onesnaženjem
Protect the night sky from light pollution above Slovenia

Omogočimo nepozabno izkušnjo nočnega neba nad Slovenijo:
a) Uporabljajmo samo svetila, ki oddajajo 0% svetlobe nad horizontom.
b) Uporabljamo rumeno svetlobo (žarnice z barvno temperaturo pod 2400K); bela svetloba povzroča trikrat več svetlobnega onesnaženja, moti spanje in uničuje žuželke.
c) LED in metalhalogenidne luči oddajajo preveč belo-modre svetlobe in so zelo škodljive.
d) Zmanjšajmo nočno svetlobo in ugasnimo luči, ko gremo spat.
e) Vse luči so lahko zastrte.
Če želimo zaščitili nočno nebo nad Slovenijo, je treba upoštevati zgornja navodila v radiju vsaj 300 km od središča Slovenije.

If we want to provide an unforgettable experience of the night sky above Slovenia:
a) We have to use only lamps which emit 0% of light above the horizontal.
b) We have to use yellow light (lamps with colour temperature under 2400K); white light causes three times more light pollution, disturbs sleeping and destroys insects.
c) LED and metal hlide lamps emit too much blue-white light and are harmful.
d) Let us reduce lighting and turn out the lights when we go to sleep.
e) All lamps can be fitted with shields.
In order to protect the night sky from light pollution above Slovenia it is necessary to follow the above instructions in the radius of 300 km from center of Slovenia.

Učenje uporabe teleskopa na OŠ Vodice
- 18. maj 2012

Na povabilo Petre Zakotnik smo Andrej Lajovic, Klemen Blokar in Zorko V. (na koncu se nam je pridružil še Gregor Vertačnik), 18. maja 2012 ob 18:30 obiskali OŠ Vodice. Učili smo se uporabe teleskopa MLA2009 (Celestron NexStar 4 SE Maksutov-Cassegrain), 1325mm F/13. Kmalu se je zbrala skupina navdušenih učenk, ki so na nebu pred vsemi nami zagledale Venero, nato še ostale svetle objekte (Mars, Saturn, Arktur, ...). Še prej smo si ogledali Sonce skozi H-alfa namizni teleskop Lunt 35 mm. Nam najbližja zvezda ni skoparilo z mogočnimi izbruhi. Z Orionovim namiznim Dobsonom SkyScannerjem (D = 100 mm, f/4) pa smi si ogledali še Venero in kot zanimivost tudi Šmarno goro, ... Eni izmed učenk se je zdelo, da je celo prepoznala oskrbnika gostišča na Šmarni gori. Večina udeleženk je na tem mestu opazovala že leta 2009, ko smo v okviru AD vega z vrtcem organizirali javno astronomsko opazovanje v Vodicah. Celo same udeleženke so omenile ta dogodek.
Celestronov NexStar 4 SE je kmalu spraznil baterije, a z nakupom novih, v bližnji trgovini, smo zagato hitro rešili. Teleskop se je izkazal kot izredno soliden, jasna in svetla slika. Problem je, ker je v kompletu Celestron NexStar 4 SE vključen zgolj okular 25 mm. Še dobro, da smo s sabo imeli okularja 10 mm in zoom (7 - 21 mm). A z dokupom okularjev 40 mm in 10 mm bo teleskop prav uporaben. Tudi sam filter za Sonce je zelo ohlapno pritrjen v cev - potrebna je previdnost, obvezno se mora prilepiti. Po nekaj vajah zagona teleskopa, opazovanjih planetov in še večkratne zvezde Miza in Alkor, smo z opazovanji zaključili. Razlog - kot se to rado dogaja, za astronomska opazovanja smo večinoma preskromno oblečeni. Ena izmed učenk je vprašala, če bodo sedaj vsak petek taka srečanja - ja, morebiti pa res kdaj nastane še astronomski krožek. Andrej je izdelal še (zelo uporabno) panoramo opazovališča za uporabo v Stellariumu.
Tako smo zaključili ta res prikupen mini astronomski večer. Astronomi smo najbolj veseli, ko se nam pridružijo radoživi in zvedavi otroci - v Vodicah takih ne manjka. Najlepše je, ko se, ob pogledu na skrivnosti in lepote zvezdenga neba, v očeh mladih prižgejo zvezdice navdušenja in iskrice želje po razumeti, doumeti ta oddaljeni svet. Spodnje slike povedano potrjujejo, pripovedujejo same zase.

Škoda da se še več šol ne odloča za, vsaj občasna, astronomska opazovanja. No - vse pohvale pa gredo mnogim mentorjem (predvsem mentoricam, profesoricam), ki jim ni odveč, vsaj kdaj, popeljati mlade radovedneže pod zvezdno nebo. Lahko pa optimistično izjavimo (glede na trende, dogodke zadnjih 20-ih let) - pa vendar se premika.

Naštejmo nekatere mejnike na različnih področjih astronomskega udejstvovanja:
nova astronomska društav po letu 1991 (okrog 20), izhajanje astronomske revije Spika 1993, pojav spleta, astronomija kot izbirni predmet, novi krožki, Mednarodno leto astronomije 2009, uspešno realizirana pobuda "Teleskop za vsako šolo", vsakoletna tekmovanja iz astronomije, študentje astronomije sedaj veliko več praktično delajo, dnevi odprtih vrat na astronomskem observatoriju na Golovcu, mesečna predavanja na univerzi "Sprehod skozi vesolje", več astronomskih taborov po šolah, več poletnih taborov - šol astronomije, več javnih opazovanj, Spikina srečanja na Kisovcu in drugod (Kurešček, Kamnik, ...), Messierjevi in M+M maratoni, tudi starejši so se že leta 1994 vključili v astronomsko dogajanje preko društev, krožkov in Univerze za tretje življenjsko obdobje, kar nekaj je zasebnih observatorijev, samograditeljev srednjih in velikih teleskopov, po letu 1991 so se pojavile tudi specializirane trgovine z astronomsko opremo (cene so padle, ponudba je enaka kot v ostalih razvitih državah), ...
Vse naštete dejavnosti, dogodki, ... počasi vračajo astronomiji mesto, ki ga je že včasih imela v človeški kulturi ali pa bi ga morala imeti.
Tudi Univerza v Ljubljani odlično sodeluje s tujimi ustanovami, mnogi diplomanti astronomije so uspešni v Evropi in ZDA, vpis na študij astronomije se je od mojih študijskih let povečal za 10x, velik vpliv pa imajo tudi uspešni astronavti in astronavtka slovenskega rodu, pa tudi SZF zelo podpira popularizacijo astronomije, zelo dobro pa delajo tudi posameznik(i) na Univerzi v Mariboru, v Novi Gorici, nekaj se premika tudi na obali, ...














Za kratek trenutek se nam je pridružil tudi učenec - "kam so vsi ti fantje šli."

Čudovit pogled na Lubnik - 1025 m - Škofjeloško pogorje.


"http://www.porpoisehead.net/mysw/stellarium_user_guide_html-0.9.1-1/"

Snemanje Sonca s H-alfa teleskopom
- 15. maj 2012


Klemen poroča:
V torek, 15. 5. 2012, okrog 16.30h, sem na šentvidu skozi Lunta posnel Sonce. Štiri kratke filmčke, eno serijo dveh posnetkov za površino Sonca in drugo serijo dveh posnetkov za protuberance. Posnetke sem in situ zložil z registaxom in uporabil Dejanov preset waveletov "za sonce". Poskusil sem brkljati še nekaj po svoje, a najprej-slider-pol-denoise tehnika ni obrodila boljših sadov, tako da je ostalo pri dejanovih nastavitvah. Potem sem se post festum preskusil še v zlaganju posnetkov skupaj, a nisem prišel do zadovoljivih rezultatov. Zato sem problem izvozil doktorju znanosti in panorama je bila do zgodnjih sredinih jutranjih ur že gotova. Tako pošiljam končni izdelek, pri katerem smo sodelovali: jaz snemanje in registax, Dejan nastavitve registax waveletov, Andrej zlaganje posnetkov v kompozitno panoramo.

Obisk iz Fakultete za pomorstvo in promet
- 14. maj 2012

14. maja 2012 nas je obiskal bivši dijak Gimnazije Šentvid Franc Dimc. Gospod Franc dela na Fakulteti za pomorstvo in promet - Portorož, Na fakulteti imajo tudi odličen teleskop Meade (LX200GPS, 14", f/10) in gospod Franc bi rad teleskop 'po daljšem času mirovanja' spet zagnal. Pravi, da mu zelo koristi naša domača stran.
Skupaj smo preleteli nekaj funkcij našega Meada LX200 10", f/10 in izvedli nekaj osnovnih opazovanj. Ogledali smo si dodatno opremo ("focal reducer" za krajšanje goriščne razdalje in večanje zornega polja, sledilni okular z osvetljenimi vgraviranimi skalami za merjenje kotov in za astrofotografijo, CCD kamera, spletna kamera, filter za Sonce, itn). Nazorno smo demonstrirali, zakaj in kdaj je kateri kos opreme uporaben.
Izmenjala sva tudi nekaj izkušenj glede kupole in prednosti našega odprtega opazovalnega prostora in kako si preko vzorcev na nebu (recimo pomladni trikotnik, poletni trikotnik, jesenski kvadrat, zimski šestkotnik, ...) lažje zapomnimo nebesne objekte in povezave med njimi.
Ogledali smo si tudi Sonce skozi h-alfa teleskop. Čas je kar prehitro tekel, tudi veter nas je vztrajno mrazil - "šentviška astronomska burja".
Taka izmenjava izkušenj je zmeraj pozitivna.
Povzel Zorko Vičar.



In še veselje ob spuščanju letalskega modelčka - 14. maj 2012. Dijak Domen Kosmač nam naredi veliko veselja. Z modelarsko žilico in veliko spretnosti pri krmiljenju letal, z drznimi lupingi, nizkimi preleti, nam kdaj kar požene strah v kosti. Zadnjič (28. maja 2012) je ponovil napada iz "11. septembra" na naš astronmski observatorij (prvi v zgodovini) - a tokrat jo je skupil ubogi letalski modelček, motorček je samo še kašljal ...

Snemanje Saturna
- 7. maj 2012




Saturn, posnet s spletno kamero (CCD kamera Sony "Imaging Source DMK 21AF04.AS, Colour 640 x 480), obdelano v registaxu cca 1150 slik. Teleskop Nweton 200mm/1000mm, EQ6, 8x Barlowa leča. Posneli 7. maja 2012: Jure Varlec, Andrej Lajovic, Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, ...
ODLIČNO!!!
Klemen pravi: "Najlepše je uspel šele enajsta serija posnetkov (od skupno 16)!"


Vid Ratajec opzuje s svojim teleskopom - Newton (150 mm, f/8) na Dobsonovi montaži.


Gaj Žižek levo in Domen Kosmač med opazovanjem Sonca skozi H-alfa teleskop.


Vid Ratajec med opazovanjem Sonca skozi H-alfa teleskop.


Nekaj prizurov iz terase, predvsem opazovanje Sonca s H-alfa telekopkom 60 mm - Lunt.

Nekaj novičk
- 3. in 4. maj 2012

11 letni Vid Ratajec nam je poslal imenitno sliko Lune (skozi okular teleskopa Newton 150 mm, f/8).


Okrog 2., 3. in 4. maja je krasen zahod Sonca za Sv. Jakobom, Polhograjski Dolomiti


Primerjava H-alfa telkopkov Lunt 35 mm in Lunt 60 mm. Za opazovanje je Lunt 35 mm zelo primeren, glede na ceno, ne zaostaja veliko za večjim 60 mm bratom. Taka namizna postavitev, na mini enoročno Dobsonovo stojalo, je zelo priročna.


Zanimiva postavitev - Klemen in zahod Sonca.

Doktorat somentorja as. krožka (dr.!) Andreja Lajovica
- 5. april 2012, kemija



Res imeniten Andrejev zagovor doktorata je potekal v do konca nabasani predavalnici - tema:
Teorijske in eksperimentalne raziskave strukture enostavnih organskih tekočin in njihovih zmesi.
Vzdušje je bilo strokovno in hkrati prijetno - vprašanja korektna in ekzaktno odgovorjena.
Na koncu smo ga pohecali, da upamo, da bo kljub novemu nazivu, ob ponedeljkih še zmeraj član nase šentviške astronomske druščine. Odgovor je bil nedvoumen in nadvse duhovit. Andrej pravi, da ne ve točno, kaj bi storil, če bi zagovor doktorata potekal v terminu šentviških astronomskih srečanj. Najbrž bi se le odločil za zagovor doktorata, a s težkim srcem. Vsi šentviški astronomi Andreju, ob uspešno obranjeni doktorski disertaciji, iskreno čestitamo za izjemno delo in zagovor.
IO je soglasno sklenil, da Andreju podarimo skromno darilce,
s katerim pa se vseeno jasno in daleč vidi - daljnogled 15x70. Do tja, do zvezd, kjer nastajajo kemijski elementi, naši gradniki ...

Opazovanja, učenje uporabe in testiranje teleskopa SkyScanner 100,
- 2. april 2012


Opazovanja, učenje uporabe in testiranje teleskopa SkyScanner 100 (namizni Dobson 100 mm, f/4 ).

Snemanje Marsa
- 26. marec 2012, Šentvid



Sliki Marsa sestavljeni iz množice posnetkov spletne kamere - obdelani s programom registax,
- zgornja slika iz 2600 posnetkov - Barlow 16x, spodnja 1500 - Barlow 8x. Teleskop Newton 1000mm/200mm.
Posneli člani Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid s pomočjo mentorjev: Klemen Blokar, Andrej lajovic, Dejan Kolarič (obdelal slike), Ida Kraševec, Matija Kastelic.

Andrej Lajovic je združil oba posnetka "mars3" + malo YCbCr magije + malo ostrenja. Rezultat je zgoraj.

Astronomsko srečanje na Kureščku
- 16./17. marec 2012

Ob 19:30 smo se dobili na javnem astronomskem opazovanju pri Domu na Kureščku. Na že enajstem srečanju se je zbralo rekordno število astronomov amaterjev in ostalih ljubiteljev astronomije iz različnih koncev Slovenije. Super, a mnogi, ki so prvič prišli, so bili nekoliko nerodni pri uporabi avtomobilskih luči, a ...
Zbirka teleskopov na opazovalnem prostoru je bila zelo imenitna, od majhnih, a priročnih 10 cm-skih teleskopov, daljnogledov, srednje velikih teleskopov - premera 20 cm do 30 cm, pa do velikanov - to sta bila teleskopa Newton 71 cm (Uroš Stele - pred telekopom je bila dolga vrsta) in 56 cm (f/3.6, Jernej Širok). Bilo je veliko družin, mladih, otrok, veliko vprašanj, veliko zanimanja.
Iz ADV in AKGŠ smo našli čas za srečanje: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Jure varlec in Zorko Vičar.
S sabo smo vzeli Newton 20 cm, f/5 - odlična slika, teleskopek mini Dobson 100 mm - Orion Skyscanner f/4, in tri solidne daljnoglede Celestron SkyMaster 15x70 za 57 EUR, ter zoom daljnogled 8-20x50, Minolta (z njim smo zaznali Saturnove obročke, bili so očitni). V marsičem je letošnje srečanje bilo podobno lanskemu (pogovori o vesolju, objektih, kako jih najdemo, teleskopih), le da je letos bilo veliko več obiskovalcev. Sami smo pa vsaj tretjino časa posvetili opazovanjem z daljnogledi - tudi udeležencem smo predstavili določene prednosti opazovanja z daljnogledi - bili so navdušeni. Ljudje so mnogokrat prepričani, da so le večji teleskopi primerni za astronomska opazovanja - za mnoge objekte pa so daljnogledi veliko bolj "priročni".

Daljnogled Celestron SkyMaster 15x70 se je nepričakovano izkazal kot zelo solidna naprava. Teža 1,4 kg in povečava 15x je še zmeraj obvljadljiva za opazovanje iz roke (no tudi daljnogledi 10x50 imajo maso okrog enega kg). Na stojalu pa je daljnogled 15x70 še toliko bolj uporaben. Premer objektivov 70 mm in zorno polje 4,4 ° pa nudita izjemno svetlo in razločljivo sliko čez 50 stopinjsko osrednje polje - od izjemnih 66 ° polja okularja. Nekoliko manj oster rob pa sploh ne moti. V tem cenovnem in optičnem razredu res odlična naprava. V marsičem boljša in seveda lažja, kot veliko dražji daljnogledi premerov 80 mm ali 100 mm, s samo tremi stopinjami polja ali manj. Barvne napake se praktično ne opazi. Čez dan pa je slika skozi daljnogled 15x70 naravnost briljantna. Seveda je optika za nekaj 100 EUR boljša, a mnogim nedosegljiva.
Z daljnogledom smo uživali v klsičnih nebesnih objektih (galaksija M31 v Andromedi, dvojna razsuta kopica HI-h v Perzeju, M44 v Raku, M35 v Dvojčkih, Hijade in Plejade M45 v Biku, M42 v Orionu, M41 v Velikem psu, Obešalnik v Lisički, dvojno zvezda Albireo v Labodu, ... ), ki smo jih seveda brez težav ujeli in so v 70 mm-skem daljnogledu za nas na novo zažareli kot enkratni nebesni biseri.
Daljnogled 70 mm praktično prejme 2x več svetlobe kot 50 mm-ski ((70/50)*(70/50) = 1.96), mejna magnituda se poveča za dobrih 0.7. Moramo pa še dodati, da se gostota svetlobnega toka slike, zaradi večje povečave, glede na daljnogled 10x50, izniči (je celo manjša, saj je svetlost slike sorazmerna z razmerjem (D/M)², kjer je D premer objektiva in M povečava), a se poveča ločljivost in s tem kontrast, ter seveda velikost slike (zorni kot objekta), kar pa je za mnoge objekte odločilnega pomena. Sploh za osebe z veliko dioptrijo (okrog - 10), so taki daljnogledi velika pomoč pri opazovanjih.
Tako smo z daljnogledom brez večjih težav zazanali objekte: M51, M3, M4, M5, M13, M11, M27, M66, ... Bolj slutili pa M57.


Hijade
Znane že od antike in upodobljene na Ahilovem ščitu tvorijo po Homerju zvezde v kopici Hijade glavo ozvezdja Bik. Njihova V-oblika je poudarjena z Aldebaranom, bikovem očesu in obenem najsvetlejšo zvezdo v tem ozvezdju. Vendar rumeno obarvana rdeča orjakinja Aldebaran ne pripada kopici Hijade. Moderna astronomija postavlja kopico Hijade na razdaljo 151 svetlobnih let in je tako nam najbližja znana zvezdna kopica, sam Aldebaran pa se nahaja na manj kot polovični razdalji, gledano v isti smeri. Skupaj z barvitimi zvezdami Hijad je na tem zvezdnem prazničnem portretu Aldebaran takoj pod središčem skupaj s še eno odprto zvezdno kopico v Biku, NGC 1647 na levi, kakih 2000 svetlobnih let ali več v ozadju. Samo premaknite miško nad sliko in identificirajte zvezde. Zvezde v osrednjih Hijadah se razprostirajo na okoli 15 svetlobnih letih. Nastale so pred kakimi 800 milijoni let in so morda enakega izvora kot M44 (Jasli), odprta zvezdna kopica v Raku. To sklepajo zaradi podobnega prostorskega gibanja M44 in zelo podobne starosti.


Kroglasta kopica M4, [M6, M7, M80] - Škorpijon.


Kroglasta kopica M5 - Kača.


Kako poiskati kroglasto kopico M5 v Kači.


Galaksija M51, kroglasta kopica M3, [M63, M94, M106] - Lovska psa.

Galaksija M51 skozi teleskop Skyscanner 100 mm, povečava 20.


Kroglasta kopica M3 skozi daljnogled.


Kroglasta kopica M13, [M92] - Herkul.


M11 (razsuta kopica), [M26] - Ščit.


Planetarna meglica M57, [M56] - Lira.


Planetarna meglica M27 - Lisička.


Izjemen trojček: prekrasna dvojna zvezda Albireo (Labod, zgoraj), planetarna meglica M27 v Lisički (levo spodaj) in desno spodaj kopica Obešalnik ("Al Sufi's Cluster ali Brocchi's Cluster"), tudi v Lisički.


Albireo, beta Laboda.


Galaksije M66, M65, [NGC3628, M105, M96] - Lev.


M8 - Laguna, difuzna meglica (mag. 4.6, velikost 90x40 loč. min.) v Strelcu in še M20 Trid.

Opazovanja s teleskopom Newton Skywacher 10", f/5.
Sam mraz ni prehudo pritiskal, razen občasnega vetra (pogoji v ozračju pa na žalost niso dopuščali povečav nad 200, razen izjemoma), vlaga praktično ni nagajala.
Opazovanja:

Triplet - trojček galaksij M65 (desno zgoraj), M66 (desno spodaj) in NGC3628 (levo) v Levu. Sever je proti levi. Polje okrog 45 ločnih minut.

Levo na sliki je eliptična galaksija M105 (9.3 mag), desno spodaj je NGC3384, desno zgoraj je galaksija NGC3389. Polje okrog 20 ločnih minut.

Galaksiji M81 in M82 v Velikem medvedu.
datum: 2012-03-12
kraj: Šentvid
avtorji: Klemen Blokar, Matija Kastelic, Dejan Kolarič, Andrej Lajovic
oprema:
teleskop SkyWatcher Newton 1000 mm, f/5
sledilni teleskop SkyWatcher Maksutov 1300 mm, f/12.7
montaža SkyWatcher EQ6
Canon EOS 350D z Baaderjevim H-alfa filtrom
spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000
zajem:
ISO 800
ekspozicije:
1 preizkusna 500 s
8 serij: 500 s, 200 s, 30 s
= skupaj cca. 105 minut osvetlitve
7 serij temnih ekspozicij [500 s, 200 s, 30 s]
11 kratkih temnih ekspozicij (1/4000 s) 11 ekspozicij enakomerno osvetljene vhodne odprtine (1/60 s)
zloženo v programu Iris
končna obdelava slike s programom Luminance HDR in Gimp
komentar:
Pokončne sledi na vrhu slike so posledica tankega vlakna pred senzorjem
fotoaparata. Ker vlakno ni bilo tik ob senzorju, njegova senca ni bila
stabilna in je zato korekcija osvetljenosti polja ni popolnoma odpravila.


IC 405 v Kočijažu (naša slika v kombinaciji s sliko: http://apod.nasa.gov/apod/ap031124.html).
datum: 2012-02-27
kraj: Šentvid
avtorji:
Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, Andrej Lajovic, Jure Varlec
oprema:
teleskop SkyWatcher Newton 1000 mm, f/5
sledilni teleskop SkyWatcher Maksutov 1300 mm, f/12.7
montaža SkyWatcher EQ6
Canon EOS 350D z Baaderjevim H-alfa filtrom
spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000
zajem:
ISO 800
1 × 4 min + 5 × 5 min
5 temnih ekspozicij po 5 minut
5 krakih temnih ekspozicij (1/4000 s)
10 ekspozicij enakomerno osveteljene vhodne odprtine (1/20 s)
zloženo v programu Iris


Opazovali smo še marsikaj: M51, M13, M57, M42, M27, M81, M82, M66, ..., Mars, Jupiter, Saturn, Venera, dvojna zvezda gama Andromede, ... pa še pri sosedih M101, M105, Hi-h, M35, poskus opazovanja Konjske glave ni uspel (to kaže na ne najboljše razmere v ozračju), itn. Zadnji objekt - preden smo kot zadnji ob 5h zjutraj odrinili - je bilo Mačje oko NGC6543 - v Zmaju.
Marsikaj smo še hoteli, a ni bilo časa. Veter je brez milosti odnašal toploto, okrog 3:20 se je pojavila se čarobna Luna in vzhodno obzorje je že počasi osvetljevalo Sonce, ... Za slovo sem v daljnogledu ujel še ponoven vzhod Andromedine galaksije M31 nad smrekami severovzhodnega neba - res čaroben pogled.

Sploh smo to letos kar nekaj časa posvetili prelepim, impozantnim prizorom ob zahodu markantnih nebesnih objektov nad koničastimi smrekami. Daljnogled 15x70 se je izkazal kot prav primerno orodje za taka opazovanja. M42 in Orionovi Kosci so tik ali med vejami naravnost pravljični, enako velja za Andromedino galaksijo M31, M44 Jasli, M35, ... Seveda so v daljnogledu taki prizori toliko bolj prepričjivi.

Andromedina galaksija M31 nad smrekami - iz rač. programa. Približna podoba pogleda skozi daljnogled.


Plejade M45 nad drevesi - iz rač. programa. Približna podoba pogleda skozi daljnogled.

Še Dejanovi sliki iz lanskega srečanja, letos ni bilo časa, da bi kar koli posneli.

Obisk OŠ Vodice
- 13. februar 2012

Obiskala nas je skupina navdušenih učenk in učencev iz OŠ Vodice pod vodstvom prof. Petre Zakotnik. Bilo je mrzlo, tudi oblaki so nam zakrivali večji del neba, a nam je skozi "okna" med oblaki le uspelo opazovati Jupitra in Orionovo meglico M42. Tukaj se je spet izkazalo, koliko več svetlobe zbere teleskop glede na prosto oko, in da kdaj tudi rahla tančica na nebu ni prevelika ovira za občudovanje planetov in ostalih svetlejših nebesnih objektov. Ogledali so si še številne možnosti uporabe programa Stellarium. Najboljši pa je bil komentar, da jim je bilo pri nas še bolj všeč kot na Astronomskem observatoriju Golovec. Na koncu so pokukali še skozo namizni teleskop Newton: Orion Dobson telescope N 100/400 SkyScanner DOB. Zmenili smo se še za bodoče sodelovanje pri rokovanju s šolskim MLA2009 teleskopom.

Slikanje Sonca skozi H-alfa filter
- Kranjska Gora, 28. december 2011



Člani AKGŠ&AD-Vega - Ljubljana, so se 28. decembra 2011 odpravili v Kranjsko Goro, kjer so organizirali javno opazovanje naše zvezde - Sonca - skozi H-alpfa filter - teleskop "Lunt Solar System 60mm H-Alpha Telescope - B1200 - Pressure Tuner - Crayford Focuser". Posneli so tudi nekaj imenitnih slik, na katerih se opazi del gozdnate pokrajine, protuberance in filamente na Soncu. Udeleženci mini odprave so bili: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, ...

Predstavitev dosezkov teleskopa Hubble - 400 let po Galileju (MLA2009)




Ekipa iz 2005.

DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995! Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone. Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!

Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si