Opis observatorija in opreme

Opis observatorija in opreme

Kakšno opremo smo pridobili in kaj oprema omogoča, ponuja, navdušenemu in potrpežljivemu amaterju?

Animacija gibanja kometa Linear S4, 
14.7.2000, Zorko V. in Peter M.
Naš observatoeij ponoči.

1) Observatorij

Observatorij (sl. 1) je na šolski terasi, zato dostop in priprava opreme za delo zahtevata minimalno časa. Notranjost observatorija je tako opremljena, da nudi poleg opazovanj tudi možnost študijskega dela, predavanj ob diapozitivih, računalniku, grafoskopu, videu... Observatorij lahko sprejme vsaj 20 odraslih oseb. Srce observatorija je oder s teleskopom. Loputo za odpiranje strehe nad odrom je izdelal oče dijaka Marka Giacomelli-ja.


KAKO NAS NAJDETE, geografski podatki o observatoriju in karte!?

Slika 1. Posnetka dograjenega Kunaverjevega observatorija.


  • Obnovitvene skice astronomskega observatorija Gimnazije Šentvid-Ljubljana.


    2) Teleskop

    V letu 1994 smo kupili računalniško voden teleskop MEADE LX200, goriščne razdalje f=100"=254cm in vhodne odprtine D=10"=25,4cm, tako da je njegova zaslonka f/D=10, slika 2. Teleskop nam je v ZDA pomagala kupiti Nina Justin. S teleskopom še zaznamo objekte 14-e magnitude, kar pomeni, da vidimo povprečne Soncu podobne zvezde še na oddaljenosti nekaj 1000 svetlobnih let, oziroma zaznavamo svetlobo, ki je bila emitirana v časih faraonov. Fotografiranje oziroma snemanje s CCD kamero pa nas popelje tja do razdalje nekaj milijonov svetlobnih let, to je v čase učlovečenja in še nazaj, če pa upoštevamo mnogo svetlejše zvezde in galaksije, potem smo se že približali nekaj milijardam svetlobnih let, kar ustreza nastanku Osončja.Teleskop je po svetlobni moči kompromis, saj je dokaj primeren za opazovanje šibkih objektov (deep-sky objects) kot tudi planetov, je tipa Schmidt-Cassegrain (sl. 3), zato je zelo enostaven za uporabo. Ima možnost azimutne in ekvatorialne nastavitve. V teleskop smo vgradili dva spominska chip-a, tako da je sedaj sam sposoben poiskati 15928 SAO, 12921 UGC, 7820 NGC, 5386 IC, 21815 GCVS objektov in osem planetov, skupaj 63878 objektov (Le kdo bo vse pregledal?).


    Slika 2a. Teleskop tipa Schmidt-Cassegrain (D=10", f/10) na odru observatorija s sončnim filtrom.


    Slika 2b. Teleskop tipa Schmidt-Cassegrain (f=10", f/10) na stojalu. Ob stojalu je tipkovnica, s katero preko računalnika, ki je na dnu vilic, vodimo oziroma "programiramo" teleskop. Teleskop lahko tudi priključimo na PC računalnik preko RS232 vhoda, kar pa pomeni, da ga lahko resnično vodimo z lastnimi programi.

    LINKI NA STRANI Z NAVODILI O UPORABI TELESKOPA MEADE LX200 !!!!!!!!!!!!





    Slika 3. Presek tubusa teleskopa tipa Schmidt-Cassegrain. Teleskopi tega tipa so zelo priljubljeni, saj so zelo praktični in relativno poceni. Glej še stran o teleskopih.


    Slika 3 a. Sistem uteži za priljubljeno viličasto montažo. Glej tudi originalno stran.


    3) Dodatna oprema

    Okularji skupaj z Barlowo lečo (sl. 4) omogočajo povečave od 76 do "1000" krat, čeprav vemo, da so zaradi ločljivosti in atmosferskih motenj smiselne še povečave tam do 400 krat. Na razpolago pa je tudi okular (sl. 5) z različnimi osvetljenimi vgraviranimi skalami, kar je za merjenje kotov in vodenje teleskopa pri astrofotografiji nujno potrebno. Multiple Ocular Holder, to je nastavek za več okularjev, omogoča hkratno uporabo večih okularjev in s tem povečav (sl. 6). Za astrofotografijo so namenjeni posebni adapterji. T-Adapter (sl. 7) uporabljamo za slikanje v goriščni ravnini teleskopa, nastavljivi Tele-Extender (sl. 8) nam omogoča snemanje z okularno projekcijo, z okularjem namreč lahko goriščno razdaljo in s tem sliko povečamo tudi za več kot desetkrat. Za pritrditev fotoaparatov na T-Adapter oziroma Tele-Extender imamo na razpolago 4 T-Ring-Adapterje (sl. 9), in sicer za Pentaxa, Practico, Nikona in Cannona. Fotoaparat si trenutno morajo dijaki priskrbeti sami. Pri vodenju teleskopa si pomagamo s posebnim T-Adapterjem (sl.10, Off-Axis Guider). Teleskop je možno uporabiti tudi kot sledilno stojalo. V ta namen smo kupili poseben nastavek za fotoaparat (Piggyback), ki je montiran na tubusu teleskopa (sl. 11). Na tak način lahko s teleobjektivi, normalnimi in širokokotnimi objektivi slikamo večje kose neba, kar je zelo enostavno, poučno in predvsem atraktivno.


    Slika 4. Okularji in Barlowa leča, če ne veste: povečava je definirana kot kvocient med goriščno razdaljo objektiva in okularja.


    Slika 5. Sledilni okular z osvetljenimi vgraviranimi skalami za merjenje kotov in za astrofotografijo.


    Slika 6. Nastavek za več okularjev.


    Slika 7. T-Adapter za slikanje v goriščni ravnini teleskopa. Glej tudi originalno stran.


    Slika 8. Tele-Extender nam omogoča snemanje z okularno projekcijo. Pomen okularja je enak kot pomen diaprojektorja, dlje je zaslon (ali film na katerega projeciramo), večja je slika. Zato privzamemo, da nam okularna projekcija dejansko poveča gorišče optičnega sistema (okular, objektiv), goriščna razdalja je v grobem kar:
    f=L*(fob/fok)
    pri čemer je L razdalja med okularjem in filmom (projektorjem in platnom). Izpeljava, glej spodnjo sliko:


    ----------------
    j=job=zorni kot objekta
    fob=goriščna razdalja objektiva teleskopa
    fok=goriščna razdalja okularja
    sob=slika objekta, ki jo ustvari objektiv teleskopa praktično v gorišču
    s=slika na filmu (z okularjem projecirana slika objekta sob)
    a=razdalja od slike objekta (sob) do optične ravnine okularja (a je približno fok)
    L=razdalja med okularjem (optično ravnino okularja) in filmom
    ----------------
    VELJA:
    sob=j*fob
    s/L=sob/a
    sledi: s=sob*L/a=j*fob*L/a= j*f
    goriščna razdalja sistema je torej:
    f=L*fob/a=L*(fob/fok), ker je a priblizno fok
    ------------------------
    PRIMER
    Če L=10cm, fok=1cm in fob=250cm je f=2500cm=25m in bo recimo Jupiter (j Jupitra je maks. okrog 50") na filmu velik kar s=j*f=25000mm*50*3,1415926/180*3600=6,1mm, kar pa je že spodobna velikost.
    Približna velikost slike Saturna z okularno projekcijo (a) in brez okularne projekcije (b) na Leica formatu (36mmX24mm negativ).
    a)________



    b)________

    .


    Sami izračunajte velikosti projekcij na filmu še za ostale objekte iz spodnje tabele, če f=25 m:
              zorni kot j je podan v ločnih sekundah (") in minutah (') 
                        max.j    min.j 
    Merkur              15"       5"
    Venera              60"      10"
    Mars                25"       3"
    Jupiter             50"      30"
    Saturn              20"      15"
    (Sat. obroč)        40"             
    Uran                 3,6"
    Neptun               1,5"
    Luna                30'
    Sonce               30'
    

    Slika 9. T-Ring-Adapter za pritrditev fotoaparata na T-Adapter in ostali adapterji. Glej tudi originalno stran.


    Slika 10. Poseben adapter (Off-Axis Guider) za vodenje teleskopa. Oglejte si tudi original (MEADE).


    Slika 11. Nosilec fotoaparata na teleskopu (Piggyback).



    Slika 11 a. Focal reducer za krajšanje goriščne razdalje in večanje zornega polja.
    {Sledi opis iz Interneta
    TELECOMPRESSORS
    For example, a focal reducer on an 8" f/10 SCT cuts the focal ratio to f/6.3, reducing 35mm exposure times by about 60%. Some vignetting and light falloff is usually visible at the corners of a 35mm negative, but this can be burned in or cropped out during printing. An f/11 scope, such as a Celestron C14, becomes an f/7. An f/6.3, such as a Meade LX200, becomes an f/4, although with field edge aberrations that limit its use to CCD imaging at the center of the field. }


    4) Računalnik

    Računalnik (486, 33 MHz) , naj je to še taka fraza, je danes nepogrešljiv del astronomske opreme. Poleg prikupnih zvezdnih kart nam med drugim nudi tudi možnost vodenja teleskopa. Programe za vodenje lahko dijaki napišejo sami ali pa uporabijo že kupljene. Na monitorju računalnika si lahko ogledamo tudi objekte, ki so bili posneti s CCD kamero in jih tudi enostavno in zelo hitro obdelamo. Delo, ki je včasih zahtevalo leta, je danes s CCD kamero in ustrezno programsko opremo opravljeno v eni uri.


    5) Oprema, ki si jo želimo

    Astronomija zaradi razvoja polprevodniške tehnologije doživlja novo pomlad. To kar je v 17. stoletju pomenil za astronomijo Galilejev teleskop, pomeni danes polprevodnik. Polprevodniški elementi so danes tako v kamerah (fotodetektorji) kot tudi v računalnikih. Kaj to pomeni za fotoobčutljivost kamer in hitrost obdelave podatkov ni potrebno razlagati. Če želimo ostati v koraku s časom, in če želimo vsaj delno omiliti težave zaradi onesnaženosti primestnega ozračja, moramo kupiti CCD kamero (sl. 12, CCD je kratica za Charge Coupled Device). Prednosti take kamere so kratki časi ekspozicij (nekaj minut), računalniška obdelava in kar je tudi pomembno, odpadejo dolgotrajni in riskantni fotopostopki. Pri klasični astrofotografiji so časi ekspozicij lahko tudi ure dolgi, kar zahteva od astronoma pri vodenju teleskopa neizmerno koncentracijo in potrpežljivost. Pomislite, da vodite teleskop eno uro pri minus 10 oC in kakšne vse motnje se lahko v tem času pojavijo na nebu. Po tem garaškohazarderskem poslu pa je še zmeraj treba čakati na rezultate fotopostopka. Če je kaj narobe, je treba celotno proceduro ponoviti in tako lahko izgubite dolge neprespane noči, lahko tudi mesece. Optimalna rešitev je torej CCD kamera. Lepo prosimo vse zainteresirane dijake, da se vključite v akcijo zbiranja denarja za nakup kamere. POZOR. Projekt smo realizirali s pomočjo staršev v šolskem letu 1998/99. Denar pa še zmeraj potrbujemo za novo in dodatno opremo. Ourspace - Jure Božič je 22.4.2002 astronomom podaril odličen 21 palčni monitor in osebni računalnik in nas tako rešil iz zagate, saj smo prej premogli le 33 MHz 486 (160 MB), pc iz začetka 90-ih. Ali obstajajo kakšni pomisleki glede nakupa relativno drage kamere? Ja, res je danes moč preko Interneta poiskati enkratne posnetke eksotičnih objektov, ki jih kot za stavo naredi Hubble Space Telescope; res pa je tudi, da amaterska astronomija, podprta s CCD tehnologijo, pomeni nepogrešljiv del profesionalne astronomije. Zakaj? Dovolj je, da se ozrete v zgodovino astronomije zadnjih nekaj let in opazili boste, da so ogromno pomembnih dogodkov zaznali astronomi amaterji. Seveda je vsak uspeh zahteval veliko časa, denarja in predvsem sreče (,ki je na strani pogumnih, pripravljenih, predvsem pa vztrajnih).


    Slika 12. CCD kamera pritrjena na teleskop. Glejte tudi prispevek o CCD kameri ST7.



    6) Nov teleskop Newton 200mm f/5

    V Mednarodnem letu astronomije 2009 smo v okviru pobude "Teleskop za vsako šolo" od države prejeli zelo soliden teleskop SkyWatcher Newton 200mm f/5 na synscan EQ5 montaži. Po 16-ih letih smo prejeli spet nov teleskop.
    Reflektor tipa Newton - kako deluje, kaže spodnaj animacija.
    Nenavaden splet okoliščin je nanesel, da šola tokrat ni prejela še zmoglivejšega teleskopa. Pa saj poznate zgodbo o kovačevi kobili.
    Pobudo "Teleskop za vsako šolo" je dal leta 2008 in tudi izpeljal takratni mentor astronomskega krožka G. Šentvid prof. Vičar Zorko, tudi član Slovenskega odbora mednarodnega leta astronomije 2009.
    Vodilo je bilo, da vsem šolam v Sloveniji, 400 let po Galileju, pripada tudi astronomska oprema. Pobuda - "Teleskop za vsako šolo" - je bila v Mednarodnem letu astronominje 2009 uspešno realizirana. Opremo je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport R. Slovenije s 550 EUR na šolo. Odziv je bil izvrsten, kar 526 šol je kupilo astronomsko opremo, to je 82 % vseh šol.
    Tudi nekateri zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
    Glje tudi tekst:
    Desno zgoraj - znamenita Konjska glava (Horsehead Nebula) ali tudi Barnard 33 v emisijski meglici IC 434 - razdalja 1600 sv. let, mag. 11, spodaj je emisijska meglica NGC 2024 imenovana tudi Plamen (Flame). Svetla zvezda je Alnitak - zeta Oriona (lev zvezda Orionovega pasu).
    TELESKOP ZA VSAKO ŠOLO
    - V MLA2009 financira MŠŠ R. SLOVENIJE ali
    DOKUMENTA IZ VLADE RS:
    ** Prvi pozitiven odgovor - 29. julij 2008.
    ** Drugi pozitiven odgovor - 27. januar 2009.

    Tako je "Šentviška šola astronomije" po svojih najboljših močeh pomagala vsem šolam po Sloveniji, da so prišle do spodobne astronomske opreme - če so to seveda same hotele. Več kot 82 % šol se je odločilo za nakup opreme - ta izplen je presenetil mnoge skeptike (večina skeptikov je bila seveda izven šolskega okolja).

    7) Spletne kamere


    Spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000, kupili 2004 za prenos Venere.


    CCD kamera Sony "Imaging Source DMK 21AF04.AS, Colour 640 x 480, 1/4", kupili 2011.


    Odlična CCD kamera "Basler acA 1300 - 20gm" (1296pix × 966pix), kupili junija 2012 (last ADV - se uporablja tudi pri krožku).



    KOT ZANIMIVOST, KAKO SE PREDSTAVIMO in kaj pčnemo NA INFORMATIVNIH DNEVIH - podatki in posnetki iz 11.2.2005





    Ob posebnih priložnostih , informativni dnevi, obiski od zunaj, observatorij tudi nekoliko pospravimo, uredimo. Po šoli nalepimo nekaj plakatov za informacijo in pot do observatorija, letos so nam enega pri fiz. učilnici kar strgali, le zakaj? Obiskovalcem se pokaže skozi teleskop in filter Sončeve pege, če pa je oblačno, pa opremo, skozi teleskop pa se ogleda bližnje znamenitosti (Šmarna gora - koliko je ura na taborskem zvoniku, ljubljanski grad, hribe ...), po potrebi predstavimo domačo astronomsko Internetno stran, plakate raziskovalnih nalog, astronomsko revijo Spiko itn. Ponavadi so starši bolj zvedavi, kot bodoči dijaki. LETOS JIM NI ŠLO V GLAVO, KAKO TO, DA SE TUDI IZ NAŠIH KRAJEV OBČASNO VIDI POLARNI SIJ. Plakate sija na steni in posnetke je priskrbel Gregor V.

    IN ŠE PARODIJA NA "SLIKO DNEVA"

    Letos smo na planetu Zemlja, na terasi observatorija, odkrili človeške stopinje (parodija na sliko dneva).


    Letos nas je obiskal tudi astronom Robert Terčelj - Schweizer. Na sliki sta Robert in njegov sin pred šolskim observatorijem. Z našega zakajenega Šentvida občasno tudi opazujemo Kum, goro kjer ima Robert odličen observatorij. Robert je pred leti tudi sam obiskoval astronomski krožek na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana. Lepo je videti in srečati bivše člane krožka. Beseda takoj steče o starih časih, kako je bilo takrat, kje pa je sedaj tisti lep mesingasti teleskop itn in tako zveš koliko opreme ni več, jo je vzel "čas".


    Posnetek zahoda Sonca za Šentviški hrib skozi iskalo teleskopa, digitalni fotoaparat Mercury (Kitajska, 20 000 SIT), 11.2.2005.


    Peter in njegova senca ob pripravi kamer za ogled med informativnim dnevom.


    Zgoraj, CCD ST7 z objektivom 200 mm na piggybacku teleskopa LX200. Kamera ima že ustrezen navoj za piggyback, in če s kamere odstraniš cilinder izpred CCD čipa, lahko nanjo priviješ teleobjektive od Zenita ali Praktice z navojem m42. V okularni prizmi je web kamera Logitech QuickCam Pro 4000 (CCD 640X480 pix). Na spodnejm posnetku je prikazana zaslonka 200 mm-skega teleobjektiva, ki je pritrjen na CCD ST7.


    Slika pedal-polž mehanizma za odpiranje poliesterske strehe observatorija (izdelal gospod Giacomelli). Pogled na odprt observatorij.


    Letos smo si med informativnim dnevom podrobneje ogledali šolsko meteorološko postajo ob observatoriju in posebej padavinski senzor na prekucno posodo, ki šteje nihaje po 0.1 mm padavin.

    V senzorju za padavine (v posodi) se ponavadi znajdejo razni hrošči, listi, lupine, in če se senzor redno ne čisti, so podatki o padavinah neuporabni. To je eden večjih problemov avtomatske padavinske mreže v Sloveniji, zato se padavinskih podatkov tudi ne objavlja v javnih medijih.

    Še utrinek iz informativnega dneva
    Zelo zgovorna mama je pripeljala svojega sina v observatorij in nas vse sorte spreševala. Ko smo ji pokazali domačo stran, je zatrdila, da pa ona našo stran dobro pozna. Bili smo kar veseli. Nakar je pogovor nanesel na naše fotografije in je rade volje spremljala našo Internetno galerijo. Na konco je vprašala, če lahko ona vse to gleda na Internetu tudi doma. Bila je vesela, da bo lahko. Očitno je našo stran zelo slabo poznala. Na takem primeru se kaže, kako je Internet lahko zavajujoč. Eno je, da mora Internetna stran biti čim bolj pregledna in dopadljiva, naša tukaj najbrž ni za vzor, drugo pa je, kaj ljudje sploh najdejo na njej in ali se znajdejo v tem gozdu Internetnih strani in ponudb, ali ločijo zrna od plevela.


    Iz zgodovine observatorija.




    Profesor Pavel Kunaver (19.12.1889 - 19. 4. 1988 - zanimiva igra števil), znameniti naravoslovec, geograf, začetnik povojne astronomije na Gimnaziji Šentvid, kjer je ta predmet poučeval v letih od 1961 do 1970 - v častitljivi starosti. Njegov teleskop, oziroma sedaj samo stojalo, še zmeraj služi svojemu namenu. Med prehodom Venere čez Sonce, 8.6.2004, smo »nov« avtomatski teleskop uporabljali za Internetni prenos prehoda, Kunaverjev teleskop »oldtajmer« pa je gostil vsaj petsto radovednežev, za vizualno spremljanje prehoda. Vložek v teleskop pred 50 leti še zmeraj vrača sadove. Mislim, da je to eno najstarejših učil v Sloveniji, ki je še v uporabi.


    Obnova in dograditev šolskega astronomskega observatorija (z gradnjo začel že Pavel Kunaver v petdesetih letih 20. stoletja), pomlad 1994, foto Zorko Vičar.


    Zanimivo sporočilo iz 26, maja 1994:
    " Zorko!
    Gospod, ki je prišel glede ploščic
    te čaka pred tajništvom, da se
    dogovorita.
    Lj. 26. 5. 94 "

    - gradnja astronomskega observatorija,
    listek našla M. J. junija 2012.


    Oglejte si nekatere MEADE-ove artikle, cene, dodatno opremo.


    Oglejte si nekatere cene dodatne opreme na:
    http://www.astronomics.com/Content/prices/access/photo_price.htm
    Oglejte si ostalo (teleskopi, binokularji ...) opremo na:
    http://freespace.virgin.net/sherwoods.photo/homepage.htm
  • Oglej si domačo stran firme MEADE

  • Programi za sledenje satelitom:
    Satellite Tracker. Includes features for Meade Autostar Telescopes!



    VIČAR Zorko


    Do sedaj je to stran obiskalo veliko ljudi.

    E-MAIL

    Nazaj na domačo stran.


    KAKO NAS NAJDETE, geografski podatki o observatoriju in karte!?