AKTUALNO 2007
Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
Vir : Astronomy Picture of the Day via AGO.
translation into Slovenian by H. Mikuz.
-
Meteorit iz Avč - 100 let padca
31. marec 1908 - 2008
Meteorit iz Avč, 1230 g, maks. razsežnost 11 cm, ledvičasta oblika, železni heksaedrit, meteorit iz skupine IIAB (sestava, mineral kamacit, ki vsebuje: zlitina železa in manj kot 7,5 % niklja, galij [58,1 dnm], germanij [182 dnm], iridij [57 dnm], [5,49 % niklja ???]).
Povzeto po ŽIT in po: http://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/meteoriti.html
V rev. Življenje in tehnika (ŽIT 2007, 3.65 eur, letnik LVIII, stran 40 ..., avtorji M.L., Z. in D. Božič) je izšel izjemno zanimiv članek o meteoritu iz Avč. Avče so na s. Primorskem - dolina Soče, očividca 31.3.1908 Ivan Kolenc s sinom, meteorit sta izkopala očividec Ivan Kolenc in Matija Šuligoj - mislila sta, da je topovski izstrelek, lokacija, senožet Martina Križniča (Movronov boršt).
Cestitam Gregorju Vertačniku, da nam je o meteoritu, že leta 2007, poročal na predavanju. Glejte tudi: http://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/meteoriti.html
Na ozemlje današnje Slovenije je padel meteorit leta 1908 in sicer v neko senožet pri vasi Avče na severnem Primorskem. Danes ga hranijo v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju. Foto in zbirka: (c) Prirodoslovni muzej Dunaj / Natural History Museum, Vienna Ob 100. obletnici padca meteorita načrtujeta Krajevna skupnost Avče in Športno-kulturno-turistično društvo Avče marca 2008 več prireditev. Za več informacij se povežite z dragan.bozic@telemach.net
Neverjetno je, da v slovenskih učbenikih padec meteorita iz 31.3.1908 sploh ni omenjen - dogodek sploh ni v zavesti Slovenije, kraja - Avč, itn, čeprav je v tuji literaturi omenjen. To samo kaže, da smo pol država - ki ne zna ali pa ji ni dovoljeno, da se ukvarja z lastnim izročilom, dogodki, misleci, znanstveniki, raziskovanjem ... No zadeve se v zadnjih letih (predvsem po letu 1991 in posebej po letu 2004) rahlo izboljšujejo, upam de se ta tok ne bo prekinil ...
Koordinate AVČ:
- GK-D48: y = 398400.4 x = 107084.4 z =~ 185 m
- geografske koordinate:
gdol = 13° 41' 9"
gširi = 46° 6' 2"
-
OZVEZDJA
– odlična knjiga za pomoč pri astronomskih opazovanjih
Povzeto po: http://www.uad.si/?q=node/720
500 strani debela knjiga je vezana v trde platnice z barvno prednjo ilustracijo, drugače pa je tiskana v črno-belem tisku. Knjiga je avtorsko delo urednika revije Spika Bojana Kambiča, izdana v samozaložbi (izdaja tako kot Spiko CAMBIO d.o.o.), posvečena Srečku Lavbiču, lani preminulemu astronomu. Cena knjige je 42 evrov.
Knjiga je razdeljena v dva dela. V prvi del je uvrščenih nekaj poglavij o osnovah astronomije, opisu različnih vrst objektov in nekaterih zanimivosti. V prvi del knjige spada tudi kratko poglavje o binoklih in poglavje s praktičnimi napotki pred opazovanjem. Drugi del se posveča izključno opisu ozvezdij, objektov, kar je namen te knjige. Temu primerno je drugemu delu namenjenega več prostora. Na koncu knjige sta 12 strani dolga abecedno in stvarno kazalo, ki se mi zdita ena lepše in preglednejše urejenih, kar sem jih v podobnih knjigah videl.
Knjiga se začne s kratkim opisom zgodovine daljnogledov. Sledi del, namenjen razlagi daljnogledov s tehničnega in astronomskega vidika, ki pa je bolj skromen a jedrnat. Avtor bi tej temi lahko posvetil malo več prostora, saj so mnoge stvari, ki bi jih rad amaterski astronom o binoklih rad vedel le omenjene.
Sledi nekaj idej kako postaviti binokel na stojalo. Za tem pa pride poglavje o čiščenju optike. Tej temi bi morale vse knjige, kise dotaknejo opazovanj posvečati več pozornosti, na srečo so Kambičeva ozvezdja svetla izjema.
Za tem pride na vrsto 26 strani, prepisanih iz priloge k Zvezdnemu atlasu, ki ga je izdal isti avtor pred šestimi leti. Dodano je le poglavje z začetniškimi napotki o prepoznavanju ozvezdij
Sledeča poglavja opisujejo različna nebesna telesa. Tudi tu je besedilo povzeto iz priloge k Zvezdnemu altasu.
Vmes so tudi poglavja, ki jih v Zvezdnem atlasu ne najdemo. Tako nekaj zvemo o barvi zvezd, življenju zvezd, H-R diagramu itd.
Poglavje o katalogih, razdaljah v vesolju in podobnih zadevah je kot vedno zanimivo in seveda obvezen dodatek k taki knjigi.
V poglavju z napotki o opazovanju je lepo razloženo vse kar mora začetnik in tudi kakšen bolj izkušen astronom vedeti. Tukaj najdemo tudi napotke, ki bodo koristili začetnikom in neizkušenim opazovalcem z binokli. Ti napotki kdaj lahko celo nadomestijo asistenco izkušenih opazovalcev, pri katerih se je po mojih izkušnjah najbolje učiti. Knjigi je v velik plus, da obdela tudi take stvari.
Ostali del knjige je posvečen vsem ozvezdjem, vidnim na našem nebu. Ko listamo po knjigi, vidimo, da ni izpušena nobena malenkost. Tako najdemo v knjigi tudi opise ozvezdij kot so Kentaver, Feniks, Mikroskop, Zračna črpalka in podobni, ki komaj da pokukajo nad obzorje. V opisu ozvezdja je podan približen čas kulminacije, opis ozvezdja, skratka vse kar najdemo v sredici vsake Spike.
Presenečenje pa pride, ko se začne del, posvečen objektom. Opisano je kako bomo objekt videli z binoklom, kaj lahko pričakujemo in česa ne bomo videli. Pri večini objektov je napisano tudi, kaj lahko pričakujemo v večjem binoklu ali teleskopu. Ali pa je zapisano kako velik teleskop rabimo da bomo videli kako podrobnost, ki je skrita pogledu skozi binokel. Opisi objektov so pogosto podkrepljeni s slikami, včasih tudi s takimi, da vidimo kako bo objekt izgledal v binoklu.
Na začetku opisa vsakega ozvezdja je tudi zvezdna karta, ki pa je malo oskubljena. Karta je v formatu, ki ga poznamo iz Zvezdnega atlasa, vendar pa manjkajo zvezde 6. magnitude. Prav tako ni narisanih skoraj nič zvezd sosednjih ozvezdij.
Za iskanje težjih objektov v knjigi najdemo tudi podrobnejše karte z zvezdami do 9.5 magnitude in vrisanimi potmi med zvezdami, ki nas od znane zvezde vodijo do objekta.
Vsi objekti so ocenjeni s težavnostno stopnjo. To nam prikazuje slikica pajaca ob binoklu. Mogoče bi se tu bolje obnesel kak bolj klasičen način. Ko sem prebiral knjigo sem se moral kar naprej ozirati po legendi, kjer je vsaki slikici pripisana težavnost.
Knjiga je prav zaradi obsežnosti opisa objektov v posamznih ozvezdij primerna za vse velikosti binoklov in tudi za opazovanje s teleskopom. Obsežno zastavljen projekt močno presega okvir 10 X 50 binokla.
Edino kar bi pogrešal med opisi objektov je kakšna spremenljivka več. Seveda so opisane vse pomembnejše dvojne zvezde in spremenljivke, a opis kake težje spremenljivke bi prišel prav. Če knjiga že omenja Štefanov kvintet (sicer ne kot tarča za opazovanje z binoklom), bi lahko omenila tudi kako spremenljivko več.
Zelo obsežno delo
Primerno ne le za binokle ampak tudi za opazovalce s teleskopom
Natančne iskalne karte
Opisa kaj lahko pričakujemo in česa ne bomo videli
Opisi objektov, ki iz naših krajev niso vidni, ji boste pa mogoče opazili na počitnicah v Turčiji.
Primerno za popolne začetnike
Trde platnice
-
GLEJ JIH, ZVEZDE! Najlepši prizori na nebu v letu 2008
– Priročnik za opazovanje…
GLEJ JIH, ZVEZDE! Najlepši prizori na nebu v letu 2008 – Priročnik za opazovanje…
prinaša marsikatero presenečenje in veliko lepih trenutkov tudi tistim, ki niso astronomi in le občasno dvignejo pogled k nebu ter zasanjajo, da plavajo med planeti, velikimi ozvezdji in najsvetlejšimi zvezdami nebesnega svoda…
Priročnik našteva najlepše astronomske pojave, ki jih lahko vidite s prostimi očmi ali z navadnim dvogledom. Opazujejo jih lahko celo tisti, ki niso nikoli mislili, da bodo mogli neposredno gledati Merkurja, Venero, Mars, Jupitra, Saturna…
Leto 2008 bo v naših krajih nekaj posebnega z dvema luninima mrkoma, od katerih bo eden popoln, z delnim sončnim mrkom in z izrednim dogodkom, ko bo Luna zakrila Venero. Leto bo posebno tudi po tem, da nam o mraku in ponoči pripravlja skoraj šestdeset čudovitih srečanj planetov z našim naravnim satelitom. Vsako takšno srečanje prikazujejo ponazoritve, ki so skoraj tako dobre, kot da smo dogodek že fotografirali in opremljeno z nasveti, kako se pripraviti na opazovanje prizora v naravi.
Priročnik na 140 straneh vsebuje več kot 180 kart, shem risb in barvnih fotografij. Prvo izdajo tega dela v slovenščini, ki je izšlo ob pomoči Francoskega kulturnega centra Charles Nodier v Ljubljani, poživljajo še imena nekaterih manj znanih zvezd in ozvezdij ter veliko internetnih naslovov (linkov), s katerimi se lahko npr. neposredno in brezplačno vključimo v umetne satelite, ki ta hip obkrožajo Zemljo.
Res, šele ko boste vzeli priročnik v roke, boste videli, kako je nepogrešljiv za vsakega pravega ljubitelja neba in narave sploh.
Ludvik Jevšenak,prof - bivši dijak Šentviške Gimnazije
Astronomsko naravoslovno društvo Graščina Žirje
-
Neupadljiv komet Holmes-17P je nepričakovano enormno povečal sij - oktober, november 2007
Dijak Matej Galič (pomagal je Klemen Blokar) je 12.11.2007 posnel čudovit komet Holmes P17 - dig. fotoaparat Canonom 400d pritrjen na teleskopu MEADE LX 200 (na piggybacku) je sledil 2 minuti, gorišče 320 mm, 6 M_svetlobnih elementov (observatorij Gimnazije Šentvid). Komet izgleda kot velikanska meduza v vesolju - sedaj je navidezno že večji od Lune (zorni kot Lune je 30' = 0.5 kotne stopinje). Določite velikost kometa iz zvezdne karte!
Tudi dijak Martin Lesar (pomagal je Klemen Blokar) je 12.11.2007 posnel komet Holmes P17 - dig. fotoaparat Pentax k100d, občutljivost ISO800, pritrjen na teleskopu MEADE LX 200 (na piggybacku) je sledil 6x2 minuti, gorišče 320 mm, 10 M_svetlobnih elementov (observatorij Gimnazije Šentvid) - posneto okrog 21:30. Res lep posnetek z izrazito zelenim oddtenkom - fluorescirajoča zelenkasta koma.
Slika je zložena iz 6 slik po 120 s - orodje Photoshop.
Gregor Vertačnik je iz Vodic naredil dve izjemni sliki kometa Holmes P17 - 30. okt. in 12. nov. - sliki je zložil (čas osvetlitve pri zadnji sliki je pol krajši). Kometu se je precej zmanjšal površinski sij, kar je predvsem posledica "napihovanja" - manjšanja gotote in oddaljevanja. Slikano brez vodenja.
Animacija premika kometa Holmes z miško (pojdi z miško na sliko in izven nje) - premik od 30. okt. na 12. nov. 2007.
Več posnetkov kometa Holmes P17 obdelal in združil Jure Varlec.
Galerija slik kometa Holmes - AKG&ADV - 2.11.2007
Slike so na observatoriju Šentvid - Ljubljana posneli: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Dejan Kolarič.
oprema: digfoto - Canon EOS 350 D, teleskop MEADE LX 2000
ODLIČNO!!!
Z HDR (High Dynamic Range Photography ) orodjem je slike obdelal Jure Varlec - veliko več detajlov.
Premer kome kometa trenutno znaša okrog 10 premerov Zemlje.
Relativna primerjava zornega polja med kometom in Luno (komet je navidezno velik 1/3 Lune) - slika je sestavljena.
Kje je rep kometa? Najverjetneje za komo, kaže vstran od nas.
Sledi pojasnilo (vir - http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/astropix.html):
Kaj se je zgodilo s kometom Holmes? Normalno neupadljiv komet 17P/Holmes, odkrit pred več kot 100 leti je konec oktobra 2007 v nekaj urah nenadamo postal milijonkarat svetlejši. V astronomski terminologiji je kometu narastel sij od magnitude 17, ki jo vidimo le v zelo dobrem teleskopu na magnitudo 3, ki jo vidimo s prostim očesom. Komet Holmes je bil najbližje Soncu maja 2007 in sicer zunaj orbite Marsa in zdaj potuje nazaj v bližino Jupitrove orbite, kjer se zgodil izbruh. Nenadno povečanje sija kometa je najverjetneje posledica odboja sončeve svetlobe od iztekajočih plinov, najverjetneje povezanega s topljenjem ledu v jamah napolnjenih s plini ali celo delnim prelomom kometovega jedra. Na gornji sliki posneti prejšnji četrtek skozi majhen teleskop je komet Holmes viden kot razpršena rumena packa, po kotni velikosti precej večja od v Zemljini atmosferi razmazane oddaljene zvezde. Čeprav bo v naslednjih dveh letih orbita kometa Holmes obdržala komet na nebu severne Zemljine poloble pa ni znano ali ga bo najbolje videti skozi teleskop ali morda s sončnimi očali.
Animacija posneta v Quebecu - Kanada, prikazuje nenadno povečanja (eksplozijo) kometa Holmes. Zraven je za primerjavo slika Jupitra na oddaljenosti kometa.
Poženi primerjalno animacijo ekspanzije - pojdi z miško na sliko (opaziš spremembo), klikni na sliko (opaziš spremembo), pojdi z miško izven slike (pojavi se prvotna slika).
Vir: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap071030.html
Zvezdna karta poti kometa Holmes, ozvezdje Perzeja. Povzeto po: http://www.aaadelhi.org/?q=node/27Slike obdelane s HDR (High Dynamic Range Photography ) orodjem - Jure Varlec - veliko več detajlov ... res impresivno!!!!!!!!!!!!!!!
Z HDR (High Dynamic Range Photography ) orodjem je slike kometa Holmes obdelal Jure Varlec - veliko več detajlov.
M 45 - Plejade - Gostosevci - Subaru.
V astronomskem observatoriju Gimnazije Šentvid Ljubljana - HDR slika - Jure Varlec.
Na HDR sliki se vid vse podrobnosti, kvaliteto pleskarja, zidarja, vse temne kotičke prostora, ..., HDR je takorekoc tehnika znnamenitega slikarja Vincent van Gogha.
-
Temperaturna nihanja. Kaj nas čaka?
Temperaturni trend za Ljubljano, obdobje 1866-2006, glede na temperaturno povprečje 1961-1990.Trend naraščanja temperatur je očiten - potencialni vzroki: plin CO2 (število ljudi na Zemlji ekstremno narašča), para v zraku (H2O), sprememba Zemljine tirnice, sprememba Sončeve aktivnosti, manjšanje in spreminjanje magnetnega polja Zemlje, ...? TOČNEGA ODGOVORA NE POZNAMO. Ali se bo naraščanje kmalu ustavilo, se bo trend obrnil ...? TUDI TO JE SKRIVNOST. Nekateri dajejo prevelik pomen človeškemu onesnaževanju (CO2 ...), drugi pa premajhen - iz vsega se da delati populizem. Iz geološke zgodovine poznamo podobne in še bolj ekstremne klimatske prehode, razmere.
Zorko VičarOdlomek iz ŽIT, april 2004
K skupnemu povečevanju koncentracije vseh toplogrednih plinov, ne le ogljikovega dioksida, človeške dejavnosti prispevajo le malenkostno, 0,28 %.
Če smo na poti v novo ledeno dobo, na kar kaže geološka zgodovina Zemlje, in je hkrati dodajanje C02 v ozračje resnično vzrok za sedanje naraščanje temperature, je to morda najpomembnejši učinek industrijske revolucije. Za človeško življenje je ledena doba namreč sila neprijetna doba. če pa pred nami ni ledena doba, napori za zmanjšanje emisij CO2 v ozračje niso povsem brez smisla; fosilnih goriv bo prav res zmanjkalo in varčevanje z njimi - pa naj bo razlog za to tak ali drugačen -, je vedno dobrodošlo. Strah, da bi kot modrozelene alge dramatično spremenili ozračje, pa je najbrž le to: strah. Toda kot vsak strah - neprijeten.Glej tudi nadvse zanimive ostale odlomke iz revije ŽIT, april 2004
Spodaj je podan temperaturni trend glede na celotno ZEMLJO (http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm).
Iz: http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm
Problem je tudi v tem, da glavnino onesnaženja ne predstavlja vožnja z avtom, ampak že sama izdelava avtomobila, enako velja za vetrne elektrarne in večino ostalih alternativnih virov, za katere izdelavo se porabi več energije, kot je vrnejo nazaj. Kdor tega ne upošteva, je prevarant in nikakor borec za čisto okolje. Kako je z jedrsko energijo - trenutno se je izkazala za manj obremenjajoč vir od ostalih, a ima tudi svoje pasti?
Spremljanje klime v Sloveniji
Primerjava zime 2006/2007 in ostalih letnih časov z dolgoletnimi povprečji
Zima 2006/2007 je bila v notranjosti Slovenije toplejša od dolgoletnih povprečij kar za neverjetnih 4 do 5 stopinj celzija, v mediteranskem področju pa za 3 stopinje celzija. Toplejši so bili tudi vsi ostali letni časi od jesni 2006 pa do poletja 2007. Poglejmo si nekatere klimatske trende, ki izhajajo iz dolgoletnih meritev meteoroloških spremenljivk v Sloveniji.
Na ozemlju Slovenije potekajo sistematične meritve meteoroloških spremenljivk že od leta 1850. To je najstarejše neprekinjeno spremljanje stanja okolja v naši domovini.
Meritve in opazovanja meteoroloških spremenljivk (temperatur, padavin, sončnega obsevanja, oblačnosti, stanja tal, ostalih atmosferskih pojavov, vetra, itn) objektivno kažejo na nedvoumne trende in spremembe v okolju. S stališča meteorologije govorimo o spremembi vremenskega tipa ali klime.
Sprememba klime je posledica tako naravnih ciklov na Zemlji in v vesolju kot tudi človeškega poseganja v okolje - industrializacija, predvsem ekstremno večanje populacije, urbanizacija in s tem spreminjanje plinske sestave atmosfere, poraščenosti planeta, rabe tal, itn. Glede razmerja, kdo bolj vpliva na spremembo klime, naravne spremembe (cikli) ali človek, ki je tudi del narave, ni enotnega mnenja. Vsekakor pa vpliv človeštva ni zanemarljiv. Že mikroklima Ljubljane je dodobra spremenjena zaradi urbanizacije in industrializacije.
Klima bistveno določa obnašanje ljudi, posamezne kulture. Vsaka večja sprememba vremenskega tipa pa pomeni, da se človek zavestno in podzavestno začne prilagajati klimi. Večina nižinske Slovenije je v zimi 2006/2007 padla takorekoč v mediteranski podnebni tip in temu je sledilo naše kratkoročno obnašanje, prilagodili smo se toplemu vremenu. Vsekakor je zimska garderoba večinoma ostala v omarah, povečala se je mobilnost, več kolesarjev, motoristov, avtomobilov na cestah - obremenitev okolja se je povečala. Poraba energije za ogrevanje je avtomatsko upadla, s tem tudi obremenitev okolja - to vsekakor velja za stanovanja, kjer se da regulirati porabo. Seveda so zaradi višanja temperatur prisotni tudi negativni učinki - delno se poruši ravnovesje v naravi, živalstvu, premaknejo se fenolške faze (cvetenje, zorenje, itn). Narava sicer poskuša vzpostaviti novo ravnotežje, vendar je pri večji akumulaciji energije v atmosferi in tleh zmeraj več ekstremnih dogodkov (ekstremna nihanja v temperaturi, snežni odeji, nalivih, itn). Če bodo visoke vode vedno pogosteje zalivale prirečna naselja, kar je verjetno, bodo določene doline potrebovale takorekoč nove urbanistične načrte (preselitev naselij), naši zanamci bodo plačevali naše grehe. Tisto, kar bode v oči je, da smo, kljub ekstremno dragim javnim prostorskim službam, po drugi vojni, urbanizirali poplavne predele, ki jih naši predniki s kmečko pametjo nikoli ne bi in jih tudi niso. Čas je, da se spametujemo, ..., ali pa bomo dodobra uničili domačo ekonomijo z nenehno sanacijo škode, ki nastaja zaradi prostorsko napačne gradnje v preteklosti. Nekateri trendi so seveda lahko tudi pozitivni (več pridelka, nove vrste kmetijskih rastlin, boljši pogoji za nekatere veje turizma, itn). Poglobljenih sitematičnih socioloških študij, statistik, itn, zaradi klimatskih sprememb, pa nam v Sloveniji še primanjkuje.
Pričujoči grafi podajajo nekaj meteoroloških primerjav in trendov glede na ekstremno visoke povprečne temperature v letnih časih za obdobje 2006/2007 - predvsem glede na zimo 2006/2007.
Povprečne temperature rastejo v vseh sezonah, zgoraj je podan potek sezonskih temperatur za Ljubljano.
Odklon povprečnih zimskih temperatur v Ljubljani glede na zimsko povprečje 1961-1990. V zimi 2006/2007 je odklon kar plus 5 st. C, podobno velja za ostale kraje.
Primerjava povprečnih zimskih temperatur za Novo Gorico in Ljubljano od leta 1963 do 2007. Na obeh merilnih mestih povprečna zimska temperatura narašča, le da je trend v Ljubljani bolj strm in se približuje vrednostim v Novi Gorici. Ljubljana je bila v zimi 2006/07 toplejša kar od 40 zim od zadnjih 45-ih v Novi Gorici.
Če grobo ekstrapoliramo oba trenda, se iz grafa razbere, da se bo Ljubljana približno čez 50 let (okrog leta 2050) izenačila s sredozemsko klimo, ko bo povprečna zimska temperatura v Ljubljani nihala okrog 5 st. C nad ničlo. Glede na 50-a leta 20. stoletja se tako zimske temperature lahko dvignejo za okrog 5 st. C - to seveda velja v primeru nespremenjenih "naravih" trendov - a to je že najbrž pregroba špekulacija.
Trajanje sončnega obsevanja se je v Ljubljani v obdobju 1950 - 2007 povečalo tudi do 400 ur, kar je v večji meri posledica padca povprečne oblačnosti za 10%. Količina oblačnosti, tudi megle, je padla predvsem na račun kvalitetnejše kurjave v mestu Ljubljana, določen delež pa so prispevali tudi globalni trendi. Podobni, a ne tako očitni trendi, so opazni tudi drugod po Sloveniji (zagotovo velja še za: MS, Rateče, NM).
Trajanje sončnega obsevanja se je v Murski Soboti, v obdobju 1950 - 2007, povečalo do 200 ur, kar je posledica padca povprečne oblačnosti, megle, globalnih trendov, ...
Število ledenih dni (Tmaks<0 st.C) pada, število vročih dni (Tmaks>=30 st.C) narašča in je v Ljubljani že preseglo število ledenih dni - podobni trendi veljajo za ostale nižinske kraje po Sloveniji.
Z višanjem temperatur pada višina novozapadlega snega in s tem skupna snežna odeja - velja za Ljubljano in ostale kraje Slovenije. Ledenik pod Triglavom je takorekoč izginil.
Grafična primerjava prometnih nesreč glede na snežne in temperaturne razmere. Najmanj kar lahko zatrdimo je, da mila zima, poleg ostalih dejavnikov, poveča število prometnih nesreč s smrtnim izidom. V zimskem času je tudi dan zelo kratek, bioritem je drugačen, kar ni zanemarljivo.
Vir podatkov o prometnih nesrečah - spletne strani slovenske policije: http://www.policija.si/ glej statistika glej prometna varnost
Direktna povezava: http://www.policija.si/portal/statistika/promet/promet.php?submenuid=009
Podatki o nesrečah pozimi v letih 1996-2006: http://www.policija.si/portal/statistika/promet/2006/pdf/zima.pdf
Vsi podatki so iz arhiva Slovenske meteorološke službe - avtor: Zorko Vičar.
-
ASTRONOMSKO SREČANJE - KISOVEC 13./14. 10. 2007
Pogoji niso bili idealni, a opazovanja so bila mogoča, srečanje je uspelo - srečal sem očeta in hčerko, ki sta bila navdušena nad druženjem in videnim in že zaradi njiju je bilo Spikino srečanje smiselno. Vičar Z.
Priprave pred odhodom iz Šentvida: 14:30
Po desetih letih smo spet s sabo vzeli teleskop MEADE LX 200.
Debata o napetostnih virih, izmenjava izkušenj.
Sestavljanje teleskopa MEADE LX 200.
Kljub kislemu vremenu (na Kisovcu), pozneje se je na srečo vseh nas zadovoljivo zjasnilo, dobre volje ni manjkalo. Nada Doma in Aleksander Brcar sta opazovala tja do 23. ure, nato je mraz pokazal svoje zobe.
Letos se je srečanja udeležil tudi urednik astronomske revije Spika, astronom Bojan Kambič - na levi.
Prijazna gorska muca se je po mačje muzala okrog nas, delala nam je družbo, njen bujni kožuh nas je dobesedno "grel".
Priprave na opazovanja.
Astronom Tone Špenko s sinom pri sestavljanju dobsona 40 cm - jabolko ne pade daleč od drevesa.
Astronomi se počasi zbirajo.
Prihajajo tudi največji mojstri astrofotografije - Jurij Stare, desno.
Na mladih svet stoji in tudi astronomija.
Gospod Marko Skoberne testira teleskop.
Astronom Boris Kahm nam je predstavil imenitni grelec v cilindru dewshielda.
Telemator na iskalu teleskopa - domiselno.
Pogoji niso bili idealni, a opazovanja so bila mogoča, srečanje je uspelo - srečal sem očeta in hčerko, ki sta bila navdušena nad druženjem in videnim in že zaradi njiju je bilo Spikino srečanje smiselno. Vičar Z.
-
Povzetek - 7th European Symposium for the Protection of the Night
Sky Light Pollution and Global Warming
(7. evropski simpozij za zaščito nočnega neba in proti globalnemu segrevanju)
Program srečanja.
5. in 6. oktobra je bil na Bledu 7. evropski simpozij za zaščito nočnega neba in proti globalnemu segrevanju. Svetlobno onesnaževanje, ki spreminja noč v dan, predstavlja nepotrebno izgubo energije, povzroča težave ljudem in ogroža preživetje nočnih živali. "Tragično je, da danes veliko prebivalcev mest ponoči na nebu ne vidi več Rimske ceste, ampak svetlobo uličnih svetilk, osvetljenih stavb in svetlobnih reklamnih panojev," je na začetku simpozija opozoril predsednik Mednarodne zveze za temno nebo (International Dark Sky Association) Robert L. Gent.
Simpozij je odprl EU poslanec Lojze Peterle in hkrati obljubil, da bodo v EU parlamentu sprejeli direktivo o zaščiti nočnega neba. EU poslanec in predsednik ENVI dr. Miroslav Ouzky je predstavil vizijo, kako se bo EU lotila svetlobnega onesnaževanja. Vsi so toplo pozdravili slovensko vlado in parlament, ker so sprejeli uredbo, ki bo prispevali k manjšemu onesnaženju neba. K tej uredbi smo tudi Šentviški astronomi prispevali nekaj kamenčkov, nekaj kamenčkov v mozaik njene strokovnosti in verodostojnosti.
Nacionalni koordinator za raziskave na področju energetike na Institutu Jožef Stefan Matjaž Ravnik pa je pojasnil, da zaradi absurdnega svetenja v vesolje letno svet izgubi kar za 1,7 milijarde evrov energije. "Ali ni iracionalno, da 30 do 40 velikih elektrarn na svetu proizvaja elektriko samo za onesnaževanje nočnega neba," je opozoril Ravnik. Ob tem je dodal, da vplivi na klimatske spremembe zaradi nepotrebne energije, pri kateri nastaja ogljikov dioksid, niso zanemarljivi.
Vse čestitke članom DarkSky, Andreju Moharju, ostalim organizatorjem (predvsem Triglavskemu narodnemu parku za prostore in pomoč) in predavateljem, ki so izpeljali zares odlično in odmevno konferenco.
Galerija
Triglavski narodni park - na strehi je opazovalnica in astronomski observatorij.
Notranjost opazovalnice - astronomski observatorij.
Iz predavanja o melatoninu - ki se sprošča med spanjem v temi in nas varuje pred rakom. Tema torej varuje človeško zdravje.
Predsednik Mednarodne zveze za temno nebo (International Dark Sky Association) američan Robert L. Gent.
Organizator astronom Andrej Mohar, bil je gonilna sila simpozija in eden pomembnejših borcev za temno nebo v Sloveniji in po svetu.
Simpozij je odprl evropski poslanec, predsednik prve Slovenske vlade, g. Lojze Peterle.
Člani ADV z Borisom Kahmom.
Jesen je lepa, posebej na Bledu.
Pravilno zasenčena luč.
Razstava astronomskih mojstrovin Jurija Stareta (kemik, 27 let) - pohvalil ga je sam Robert L. Gent (IDA).
Marjeta Keršič - Svetel (leta 2000 so ji vzeli odlično oddajo Gore in ljudje) je imela imenitno predavanje o povezavi astronomije in človeške kulture. Omenila je tudi slovenska imena nekaterih ozvezdij - odlično.
Predstavitev neba Južnega observatorija - EU.
V opazovalnici na strehi Triglavskega narodnega parka - gospod v oranžnem je Albin Smrke, ki montira 50 cm teleskop v TNP.
Andrej Mohar se je zahvalil predavateljem, osebju TNP, udeležencem in še posebej astronomu dr. Tomažu Zwittru, biologu dr. Tomiju Trilerju, astronomu Hermanu Mikužu in ostalim iz pobude Dark Sky Slovenia, ki je imela veliko vlogo pri sprejetju uredbe za zaščiti nočnega neba nad Slovenijo.
Graf, ki kaže na potvorbo rezultatov (zgoraj) glede na meritve spodaj - meritve namreč ne kažejo, da z osvetljenostjo cestišč število prometnih nesreč pada, kar zavajujoče kaže zgornji graf.
-
4. oktober 1957 - Rusi (takrat Sovjeti)
izstrelijo prvi Zemljin umetni satelit Sputnik (Sopotnik) 1
Sputnik 1 (Sopotnik 1) je bil prvi Zemljin umetni satelit. Izstrelili so ga 4. oktobra 1957 iz Bajkonurja. Sputnik je tehtal 83 kg in je imel dva radijska oddajnika. Zemljo naj bi obletel na višini med 227 in 945 kilometrov. Izstrelitev Sputnika 1 je predstavljala začetek vesoljske tekme med Sovjetsko zvezo in ZDA. Nosilna raketa (medcelinska balistična raketa SS-6) je ob 22:28 po moskovskem času s kozmodroma Bajkonur vzletela v nebo. S tem dnem se je resnično začela vesoljska doba. Satelit Sputnik je imel premer vsega 58 centimetrov. V notranjosti krogle je bil radijski oddajnik, ki je oddajal znameniti bip-bip-bip. Satelit je Zemljo "obkrožil" v 96,2 minutah, potoval je na višini med 227 in 945 kilometrov. Bil je preprosta aluminijasta krogla, iz katere so štrlele štiri dolge antene (dve 2,4 m in dve 2,9 m).
Sputnika 1 se loči od nosilne rakete.
Znameniti Sergej Pavlovič Koroljov (1907-1966), načrtovalec Sputnika, je takole komentiral obliko prvega satelita: "Zdi se mi, da mora prvi Sputnik imeti enostavno in prepoznavno obliko, podobno obliki naravnih nebesnih teles, saj bo Sputnik za vedno ostal v zavesti ljudi kot simbol začetka vesoljske dobe".
Odziv, ki ga je Sputnik povzročil v Združenih državah Amerike, je nihal med presenečenjem in skorajda preplahom. Različne raziskave so ugotovile, da je v dveh mesecih po izstrelitvi, zanj vedel že skoraj vsak Američan. Opazovanje Sputnika na njegovi poti po nebu je postalo pravi svetovni dogodek, časopisi pa so objavljali napovedi o položaju satelita.
Še nekaj besed o izvoru raket.
Tako Rusi kot Američani so uporabljali tehnologijo nemških uničujočih raket V2 iz druge vojne. Do raket in tehnologije so prišli po zmagi nad Nemčijo in z lovljenjem inženirjev. Glavnega konstruktorja Wernherja von Brauna (1912-1977) so ujeli (se jim je predal) Američani. Noben se s tem "kolaboriranjem" ni hvalil, ne ZDA, ne Sovjeti, a še danes nekateri radi očitajo ZDA nacistično tehnologijo, pri tem pa namerno pozabljajo, da so Sovjeti (Rusi), še prej kot ZDA, uporabili nacistične inženirje za izgradnjo raket dolgega dosega, eno izmed njih pa so poslali v vesolje ...
Življenje je polno protislovij, kjer se mešata znanost, iskanje neznanega, odkrivanje vesolja in hkrati človeška surovost, vojne, intrige, ki pa jih človek, kot vse kaže, nikoli ne bo čisto presegel. Nismo vladarji svojih čustev, nagonov, čeprav se včasih temu zdi tako. Kolektivno nezavedno deluje v vseh nas, mimo lastne narave se ne da - pa kljub vsemu novim generacijam, poleg težav in starih zamer, zapuščamo ogromno znanja, tehnologij, globoko pot v iskanju znanstvene resnice, v iskanju samega sebe. K temu je vsekakor veliko prispeval tudi prvi satelit Sputnik, Sopotnik iz leta 1957.
Konstruktor raket Wernher von Braun.
Sestavil: Zorko Vičar
-
Interaktivni mini GIS za Domovino
Interaktivna mini GIS aplikacija za risanje točk po Domovini (!!!!!!!!!!)
-
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja - sprejeta s strani vlade RS 30.8.2007
30.8.2007 je bila KONČNO sprejeta Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (!!!!!!!!!!)
Majhen koscek v mozaik boja z el. lobiji smo prispevali tudi v AKGŠ&ADV, a za ta majhen koscek smo vlozili ogromno casa in energije, a ni ni bilo zaman.
Uredba ni idealna, a je veliko boljsa od prejsnjih verzij, kjer je bilo toliko izjem, da je uredba takorekoc podpirala razmetavanje z energijo, oz. svetlobo.
Vsebina uredbe.
Vsebina uredbe - lokalno.
-
Astronomska opazovanja za skavte, 15.8.2007
Gregor Vertačnik poroča.
S Petrom M. sva bila na Zgornjem Jezerskem, pri Planšarskem jezeru od 19:00 do 23:30, 15.8.2007. Skavti iz Zagorja ob Savi so tam vodili poletni planinski tabor. Voditelji oz. organizatorji tabora so bili celo bolj navdušeni nad opazovanji kot otroci. Opazovali smo dvojne zvezde Alkor-Mizar, Albireo, Gamo Andromede, galaksije M51, M81 in M82, M31, Hi-Ha Perzeja, M13, Rimsko cesto, M57, M27 in še kaj. Jupitra in Lune se zaradi visokega južnega obzorja ni videlo. Jaz sem upravljal s svojim teleskopom, Peter pa z društvenim 8-cm. Poleg teleskopskih opazovanj sem s pomočjo zelenega laserja pokazal najbolj znana ozvezdja in bili so zelo navdušeni. Nekateri že precej vedo, zato sva se s Petrom zapletla v debato in so tudi tako izvedeli kar precej novega. Organizatorjem tabora so nama podarili poleg večerje zemljevid zasavskih hribov, pesmarico Ljudske narodne, recepte starih mam iz Zagorske doline (Kulinarika Zagorske doline) in majico. Vrnjene sva dobila potne stroške, 10 EUR bo šlo za društvo. Skratka, se mi zdi, da sva midva dobila vsaj toliko, kot oni od naju ...
Odlicno!
-
ENKRATNE STRELE, julij 2007 - otok Krk
Vse slike je posnel Dejan Kolarič - čestitamo. S klikom jih povečate. Katera vam je bolj všeč?
Katera je že najlepša?
-
Okultacija - zakrítje Venere z Luno, 18.6.2007 (16:31 - 17:52)
Poženi animacijo - pojdi z miško na sliko (opaziš spremembo), klikni na sliko (opaziš spremembo), pojdi z miško izven slike (pojavi se prvotni posnetek).
Okultacija - zakrítje Venere z Luno, 18.6.2007 (16:31 - 17:52). Posnel Gregor Vertačnik - Vodice, vidnost konca okultacije nam je preprečila oblačnost (oprema: digfoto Olympus, teleobjektiv, stojalo). Lep dogodek, nekoliko prezrt v medijih. Prelep dogodek smo skupaj občudovali: Gregor Vertačnik, Peter Mohor, Zorko Vičar in gostiteljica Gregorjeva mama. Družbo nam je delal Gregorjev igrivi kužek Odi, ki se je obnašal primerno letom (baje je čistokrvi mešanček, tako ...).
Ogromna ekipa ...
Peter Mihor je z web kamero posnel Luno in Venero zvečer ob 22. uri. Na web kamero je pritrdil zoom objektiv. Občutljivost kamere je bila previsoka - a slika je vseeno poučna, tudi metoda.
-
21. 5. 2007 SOVA nadzoruje gimnazijo
Mladiček male uharice posnet nekaj metrov od Gimnazije Šentvid. Kako smo prišli do tega posnetka?
Med astronomskimi opazovanji je zaradi nočne tišine vsak zvok vreden pozornosti. Tako so iz observatorija AKGŠ: Klemen, Andrej, Jure, Dejan, Matija - neke noči zaslišali čivkanje na 30 m oddaljenem drevesu. Zdelo se je, da je to sova in to v mestu - res imenitno, sove še niso obupale nad modrostjo gimnazije. Kako preveriti to hipotezo. Najprej so posneli zvok, a to je bilo premalo. Nato smo razmišljali, da bi jo poslikali. Ideja je bila - razsvetljava s teleskopom, a pri roki ni bilo primerno male žarnice za gorišče teleskopa - nakar je prav prišla namizna lučka v gorišču Andrejeve metrske aluminizirane parabole (njen namen je bil prvotno povsem kaj drugega). Snop je odlično razsvetlil nekaj 10 m oddaljeno drevo, kjer je čepel mladiček male uharice.
-
Predlog Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja - predlog za obravnavo
Odzivnost "Ministrstva za okolje in prostor" na predloge je bila 0, bojimo se, da bo tudi ucinek uredbe 0!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Vidimo se v naslednji ekološki katastrofi.
Več luči ne pomeni, da smo bolj "razsvetljeni".
AKGŠ in ADV.
Članki:
- Cirkadialni ritem in kronomedicina
- Meščani ne vidijo več zvezd
- članki - temno nebo
Glej: Pobuda za temno nebo
Dark Sky Slovenia
A) http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/Uredba_Svetlobno_maj07_predlogi_ADV_z4.zip
PREDLOGI IN PRIPOMBE ADV IN AKGŠ NA Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (maj 2007). Pripombe in spremembe, kot smo jih mi videli - so v rdečem tekstu.
B) http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/uredba-svetlobno-onesn2401_x3i.doc
PREDLOGI IN PRIPOMBE ADV IN AKGŠ NA Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (februar 2006). Pripombe in spremembe, kot smo jih mi videli - so v rdečem tekstu.
Glej tud originalen predlog uredbe - vlada.
http://www.vlada.si/index.php?&i1=vse&i2=slo&i3=1&i4=vse&i5=ter_dvl_021&i10=artic&i12=088C618E9DC68E94C1257100004F826B&i15=on&j1=utf-8&j2=content&j3=gids&j4=
Glej tudi STARO pobudo: Pobuda za temno nebo
Dark Sky Slovenia
Skica, zgoraj, z grobim sklepanjem kaže na potratnost nezasenčenih (neparaboliziranih) luči. To je samo ilustracija, ki pa kljub vsemu kaže na ekološko, finančno, itn razsipnost naše civilizacije, tudi če pozabimo na astronomijo.
Slike osvetljenosti navadne 0,5 W žarnice - razlika pri osvetljenosti iste površine pri istih pogojih (30 cm do površine, čas slikanja je bil obakrat 1 s), če ni zasenčena, in če je zasenčena s primerno refleksno parabolo. Leva površina je le bežno osvetljena, žarnica nam nepotrebno sveti v oči, desno slika pa kaže izjemno povečanje osvetljenosti površine, a zasenčene žarnice, luči se skoraj ne vidi. Sliki potrjujeta zgornji račun in absurd nezasenčenih in neparaboliziranih luči. Parabolizirane luči tudi dajo relativno vzporeden, enakomeren snop žarkov. Prihranek na porabi energije je enormen (nekaj 10x) !!!!!!!!!!!!!!!! Preprost prikaz je narejen z že zdelano ročno svetilko, a je kljub vsemu prepričljiv.
Odzivnost "Ministrstva za okolje in prostor" na predloge je bila 0, bojimo se, da bo tudi ucinek uredbe 0!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Vidimo se v naslednji ekološki katastrofi.
Več luči ne pomeni, da smo bolj "razsvetljeni".
AKGŠ in ADV.
-
22. 5. 2007 okultacija Saturna!
V Ljubljani bo 22.5.2007 senčna stran Lune zakrila Saturn ob 21:31:44, ko bo Sonce 9° pod obzorjem. Saturn se bo spet pojavil na osvetljeni strani, kar bo težje opaziti, ob 22:38:09. Lahko opazujete z daljnogledom, se bolje s teleskopom, ce je na voljo
- prvi kontakt bo zanimiv, dalo se ga bo lepo opazovati.
Slika iz: http://www.lunar-occultations.com/iota/planets/0522saturn.jpg
Glej tudi: http://www.lunar-occultations.com/iota/planets/0522saturn.htm
-
Helijev blišč - bodočnost Sonca
Vir: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap070513.html
Izjemna podoba meglice NGC 6543 - mačje oko, ki kaže helijev blišč zvezde podobne Soncu - "naša" bodočnost čez 5 milijard let.
Do pojava pride, ko jedro zvezde po 10 milijardah let pokuri (zlije), vecino vodika v helij in se tudi konca zlivanje helija v ogljik in kisik. Po tej fazi se zacne zlivanje helija v bolj zunanjih delih zvezde, kjer je gravitacija se dovolj mocna za zlivanje - fuzijo, a hkrati presibka, da bi zadrzala napihovanje zvezde, ki je posledica zlivanja jeder, sproscena energija (Tjedra= 15*106K; E=dm*c2) zlivanja namrec napihuje zvezdo (visoka temperatura pomeni povečan tlak plina in fotonov no zunanje ovojnice zvezde).
Zvezda nekja časa pulzira kot recimo spremenljivka tipa Mira - isce ravnotezje med gravitacijo in energijo zlivanja, zlivanje seveda sprozi sama gravitacija, pojavi se neke vrste samoregulacija (krcenje zvezde poveca zlivanje, energija sproscena pri zlivanju ustavi krcenje in nekoliko napihne zvezdo, kar spet nekoliko zmanjsa intenzivnost zlivanja jeder). Končna nestabilnost pa povzroči, da kar znaten del zunjih plasti odpihne od jedra, nastane planetarna meglica, rdeca orjakinja. Planetarna meglica izdatno seva in se pospeseno odmika, saj nanjo pritiska, jo tudi greje, sevanje centralne vroce bele pritlikavke. 12. 7. 1764 je Charles Messier opazoval prvo tako meglico M 27 (Dumbbell Nebula - Ročka) v ozvezdju Lisičke..
Temu pojavu recemu tudi helijev blisc, znotraj napihujoce rdece velikanke ostane jedro zvezde, velike kot Zemlja - bela pritlikavka.
Malo domisljije, napovedovanje bodocnosti, ki je zagotov (zagotavljam) ne bomo doziveli. Ob tem dogodku (helijevem bliscu) bo nebo nad Zemljo do polovice zapolnjevalo rdece napihnjeno vroce Sonce. Razmere bodo podobne razmeram v loncarski peci. Oceani bodo izhlapeli, odleteli skupaj z atmosfero v vesolje, Zemlja se bo spekla kot glina v loncarski peci. To bo popolna podoba pekla iz Svetega pisma.
Pa brez strahu, do tja je se dalec ...
Življenje Sobca. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Sun
Fuzija - zlivanje jeder - vir zvezdne energije
- 4 1H --> 4He.
- 3 4He --> 12C.
- 12C + 4He --> 16O.
- 12C + 12C --> 24Mg.
- itn dobimo 28Si, 32S, ...
Pot Sonca po HR diagramu, največ časa ostane na glavni veji (približno 10 milijard let).
Zorko Vičar
http://images.google.com/imgres?imgurl=http://www-astronomy.mps.ohio-state.edu/~pogge/Ast162/Unit2/Images/siburn.gif&imgrefurl=http://www.astronomy.ohio-state.edu/~pogge/Ast162/Unit3/supernova.html&h=372&w=665&sz=11&hl=de&start=20&um=1&tbnid=xOYqCm3wzCRMOM:&tbnh=77&tbnw=138&prev=/images%3Fq%3Dhelium%2Bbrilliance%2Bon%2Bstar%26svnum%3D10%26um%3D1%26hl%3Dde%26lr%3D%26sa%3DN
http://www.astronomy.ohio-state.edu/~pogge/Ast162/Unit3/supernova.html
http://www.astronomy.ohio-state.edu/~pogge/Ast162/Unit3/index.html
http://www.ifa.hawaii.edu/~barnes/ast110_06/tlos.html
http://www.astro.washington.edu/balick/WFPC2/
-
Posnetek Sončevega mrka z mobitelom
(občasno objavimo izdelke ljubiteljev astronomije, ki niso člani AKGŠ, spodaj je tak primer)
Spoštovani!
Od nekdaj me zanimajo nebesni pojavi. Tudi sam sem večkrat opazoval sončni mrk. Zadnji sem celo posnel z balkona naše mame na Koroški Beli. Video posnetek je bil narejen z mobilnim telefonom Sony Ericcson dne, 29. marca 2006, ob cca: 12:30 uri.
Z najlepąimi pozdravi,
Tomaž Iskra
Klikni na sliko in prenesi posnetek mrka (filmček) na svoj pc.
-
Trije planeti ob rdeči pritlikavki Gliese 581
Skupina astronomov Južnega evropskega observatorija (European Southern Observatory - LA SILLA) je odkrila morebiti Zemlji podoben planet (eden izmed treh pri zvetdi Gliese 581).
Podatki:
- 5 X masa Zemlje,
- premer je 1,5 Zemljinega,
- 20 sv. let dalec, v ozv. Tehtnice,
- potuje okrog rdece pritlikave zvezde Gliese 581,
- obhodni cas je samo 13 dni - hm,
- oddaljenost od zvezde ae/14 (0.073 ae, ekscentričnost e = 0.28 ± 0.06 )
- izsev 0.013 Sončevega (P, Lson = Lo = 3.827×1026 W)
- naselitveno področje (sredina): Rnp = Rae(0.013Lson/Lson)1/2 = 0.11 ae
- baje vsebuje H2O in ima primerno temperaturo za zivljenje (od 0 do 40°C)
- po našem fiziku Jožefu Štefanu velja: j = L/(4*p*R2) = s*T4
- ocenjena temperatura na planetu je (črno telo):
T = ( L/(s*4*p*R2) )1/4 = ( 0.013*3.827*1026W/(5.67 * 10-8W/m2K-4*4*p*(0.073*150*109m)2) )1/4 = 276 K to je 3°C
------------------------------------------------------------------------------------
- tezava glede zivljenja zna biti velika blizina zvezde, ceprav je rdeca pritlikavka, spekuliramo pa lahko
Ce smo malo dramaticni - pritlikavke so zaradi usahle energije najbrz potencialna pokopalisca morebitnih civilizacij, zivljenja - cez milijarde let caka enaka "usoda" tudi nase Osoncje. No, tega ne bomo dramatizirali - cloveska vrsta je stara komaj kak milijon let, zgodovina pa nekaj tisoc let, vesolje nekoliko bolje poznamo "slabih" 100 let - v tem casu pa smo si ze zakuhali ekolosko bombo, ki je za obstoj nase vrste nevarnejsa od vecine nov in supernov.
Pojasnilo iz APOD: Šibka nepomembna zvezda, ki je v središču tega posnetka neba je Gliese 581, oddaljena komaj 20 svetlobnih let v smeri ozvezdja Tehtnica. Astronomi zdaj poročajo o odkritju zanimivega sistema treh planetov, ki krožijo okoli Gliese 581. Eden od njih je med vsemi planeti, ki so jih dosedaj odkrili onkraj našega Osončja najbolj podoben naši Zemlji. Sama Gliese 581 ni Soncu podobna zvezda. Klasificirana je kot rdeča pritlikavka in je mnogo manjša in hladnejša od našega Sonca. Še vedno pa ima najmanjši planet, ki kroži okoli nje maso petkrat večjo od Zemeljske in premer, ki je okoli 1,5 krat večji od premera Zemlje. Ta super-Zemlja obkroži zvezdo vsakih 13 dni in je v primerjavi z razdaljo Zemlje od Sonca približno 14 krat bližje starševski zvezdi od naše Zemlje. Tako majhna oddaljenost planeta od hladne zvezde ima za posledico površinsko temperaturo, ki se v povprečju giblje med 0 in 40 stopinj Celzija. V tem območju pa bi morala biti voda v tekočem stanju kar uvršča planet v naselitveno območje rdeče spremenljivke.Glej tudi: http://en.wikipedia.org/wiki/Gliese_581_c
ali http://www.solstation.com/stars/gl581.htm
Nekaj podatkov o Južnem evropskem observatoriju - European Southern Observatory (La silla in Paranal)
Leži v puščavi Atacama, v severnem delu Čila. Zaradi suhega podnebja je ozračje večino dni v letu izjemno jasno in ker zaradi redke poseljenosti skorajda ni svetlobnega onesnaženja, je Atacama priljubljena med astronomi in tako je tam zraslo več velikih observatorijev, ki so največji na svetu. European Southern Observatory tako upravlja observatorija La silla in Paranal (vključno z Very Large Telescope), v gradnji je radijski observatorij Llano de Chajnarto, v načrtu pa še orjaški optični Overwhelmingly Large Telescope.
Najbolj suha področja, kamor ne sežejo niti morske meglice, veljajo za zelo podobna razmeram na Marsu. NASA tako na teh področjih preizkuša instrumente, ki jih nato pošlje na Mars. Med drugim so ponovili teste, s katerimi sta Viking 1 in Viking 2 iskala življenje na Marsu. Tudi na teh najbolj suhih predelih niso zaznali nobenih znakov življenja, zaradi česar je ta del edinstven na Zemlji.
Lunina dolina v bližini San Pedra de Atacama.
Atacama je puščava v severnem delu Čila in poleg doline McMurdo na Antarktiki velja za najbolj suho območje na Zemlji. Nastala je pred približno 15 milijoni leti.
Atacama se razteza od meje s Perujem okoli 1000 km proti jugu do bolivijskega Altiplana, povprečna širina med Tihim oceanom in Andi je okoli 160 km. Ob Pacifiku leži okoli 800 m visoka obalna gorska veriga, nekoliko vzhodneje leži Cordillera Domeyko, ki je predveriga Andov. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Atacama
- STEREO - 3D FOTOGRAFIJA
Stereo (3d) fotografija - izračun baze in ostalih količin !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Teorija (3d) fotografije, primeri - slike.
- Opazovanja 11.4.2007 Krim (1200m)
Kometi in repatice
Vir: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap070414.html
Ozvezdja, zvezde in planeti - ogledali smo si.
Svetle zvezde Rigel v ozvezdju Oriona (meglica M42), Sirij v Velikem psu, Prokijon v Malem psu, Poluks v Dvojčkih, Kapela v Vozniku in Aldebaran v ozvezdju Bika (kopica M45, meglica M1)tvorijo znameniti Zimski šesterokotnik (The Winter Hexagon). V ozvezdju Bika se s prostim očesom zelo lepo vidi razsuta z imenom Plejade.
Spomladi so na večernem nebu svetle zvezde: Arktur v ozvezdju Volarja, Spika v Devici in Regul v Levu. Zvezdi Arktur in Spiko najdeš na podaljšku ojesa Velikega voza, zvezdo Regul pa pod Velikim vozom. V ozvezdju Raka se nahaja ena lepših razsutih kopic M44, imenovana tudi Jasli, vidna s prostim očesom, še lepše z daljnogledom. V Berenikinih kodrih pa se nahaja morje galaksij.
Še nekaj družabnih slik (posnela Martina Jež)
- Fotografiranje Orionove meglice M 42 iz Ljubljane
12.3.2007
Orionova meglica M 42, posneli: Klemen Blokar, Andrej Lajovic (izdelal skripto za avtomatsko krmiljenje Canona EOS 350D preko pc-ja), pomagali Dejan Kolarič, Jure Varlec, Matija Kastelic, Peter Mihor.
Slike odlično obdelal Jure Varlec - sestavljeno iz večih posnetkov (nekaj 10 slik po eno minuto), Ljubljana - Šentvid. Kot objektiv je služil refraktor 400 mm (donacija Milice Pribošič), ki smo ga, skupaj s fotoaparatom, z lepilnim trakom prilepili na teleskop MEADE LX 200, s katerim smo sledili vrtenju neba.
Še podobi galaksij M82 (zgoraj) in M81 (spodaj).
Galaksija M51, slikana v gorišču teleskopa LX 200, f/10", 13.3.2007, enak postopek kot zgoraj - več slik zloženih v eno (zlagal Jure Varlec).
Dejanova dodelava M51.
IC434-20070313, Jure Varlec.
- Meglica Alnitak IC 434 ob zeti z Oriona in konjska glava iz Ljubljane
Meglica Alnitak IC 434 ob zeti z Oriona in konjska glava, posneli: Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Jure Varlec, Matija Kastelic, Andrej Lajovic (sestavljeno vec slik, Ljubljana - Šentvid, februar 2007). Slike odlično obdelal Jure Varlec.
- Luna 5. 3. 2007, 20 minut po vzhodu nad Ljubljano
Anemometer na Luni 1.
Anemometer na Luni 2.
- Okultacija Lune in Saturna 2. 3. 2007,
Lunin mrk 3./4. 3. 2007, itn
Lunin mrk 3./4. marca 2007 smo v okviru AKGŠ in ADV prenašali po : svetovnem spletu: Matija Kastelic, Peter Mihor, Dejan Kolarič - so postavili optiko, skripte pa je od doma pognal Andrej Lajovic, pozneje se je ekipi pridružilo še nekaj mladine. Prenos je bil estetsko zelo ličen, glede na tuje in nekatere donače prenose, je bil naš med atraktivnejšimi. Ker smo se za prenos odločili na hitro, smo v naglici izbrali nekoliko predolgo goriščno razdaljo (400 mm) in hkrati pozabili med popolno fazo sneti zaslonko, to je bil največji kiks (podobno kot RTVS 1999 med Sončevim mrkom). Vsaka šola nas nekaj nauči. Lunin mrk je večina opazovala že večkrat in zdi se, kot da te ne more več navdušiti - pa ni res. Med mrkom Luna dobi dejansko 3d podobo in to v barvah, ki jih noben umetnik ne more pričarati. Letos je bila tudi okolica Lune posejana z enkratnimi zvezdicami ozvezdja Leva, nekatere so se ji "približale" na nekaj minut.
NAJBOLJ NAS JE PRESENETILA BARVA LUNE 10 MINUT PRED POPOLNO FAZO, NA ROBU SENCE SMO OPAZILI MODRE ODTENKE - ENKRATNO. Nekateri so menili, da je to posledica optike, opazi se tudi na posnetku - je pa razlaga zgolj z optiko vprašljiva, saj pri predhodnih mrkih kaj takega nismo opazili ali posneli. Sledi nekaj slik.
Zgoraj so trije prekrasni Gregorjevi posnetki Luninega mraka iz Vodic, 3./4. marec 2007 (dig. Olympus).
Dejan je didaktično opremil podobo Lune med mrkom 3./4. marec 2007. Saturn in zamaračena Luna kraljujeta skupaj z Levom na nebesni obli.
Luna posneta s 3x zoomom skozi daljnogled - foto Dejan.
Gregor je imenitno ujel nebo nad Vodicami med Luninim Mrkom, 3./4. marec 2007. Luna je v času popolne faze zelo močno izgubila na siju (za faktor več kot 10000) in do izraza je poleg številnih zvezd prišlo tudi svetlobno onesnaženje bližnje Ljubljane (predvsem spodnji del slike).
Sledijo slike mrka posnete z digitalnim fotoaparatom Olympus SP-500UZ (6.0 megapixel, 10x optični zoom, 380 mm).
Približno 20 minut po vhodu Lune v popolno senco (po začetku delnega mrka).
Delni mrk 10 minut po poplni fazi, Luna se nahaja v ozvezdju Leva, desno spodaj se šopiri Saturn - res lepa podoba.
20 minut pred poplno fazo, zdi se, kot da bi Luna imela diamantni prstan - posledica dolgega ekspozicijskega časa, 10 sekund.
NAJBOLJ NAS JE PRESENETILA BARVA LUNE 10 MINUT PRED POPOLNO FAZO, NA ROBU SENCE SMO OPAZILI MODRE ODTENKE - ENKRATNO. Nekateri so menili, da je to posledica optike, opazi se tudi na posnetku - je pa razlaga zgolj z optiko vprašljiva, saj pri predhodnih mrkih kaj takega nismo opazili ali posneli.
Luna med popolno fazo mrka.
Nekaj minut po popolni fazi - modrine sedaj ni več opaziti.
"Karželj" - Luna 30 minut po popolni fazi mrka.
Zadnji posnetek Lune, ki je bil zajet med prenosom po svetovnem spletu. Več o opremi in tehniki prenosa si preberite na VT-2004.
Oglejte si tudi stran prenosa: http://astro.sentvid.org/.
Slo-astro:
- 23./24. februar od cca 23h50m do 01h30m, Luna prekriva Gostosevce oziroma Plejade.
- 1./2. marec od cca 03h30m do 04h10m Luna prekriva Saturna.
- 3./4. marec od cca 22h30m do 02h12m Lunin mrk.
- 29./30. marec od cca 05h30m do 06h17m (SEPÄ^Ě) Luna prekrije Regula (Alfa Leo).
A)
V petek 2. marca okoli 3:45 bo Luna okultirala (zakrila) Saturn. Saturn se bo spet pojavil na drugi strani lune ob okoli 4:20 (drugi vir: cca 03h30m do 04h10m).
Vir: http://forum.vesolje.net/viewtopic.php?p=19249
B)
V soboto v noči iz 3. marca na 4. marec bo viden popolni Lunin mrk:
-------------------------------------------------
Začetek polsenčnega mrka: 21:18:11 CET
Začetek delnega mrka: 22:30:22 CET *
Začetek popolne faze: 23:44:13 CET
Sredina popolne faze: 00:20:55,8 CET
Konec popolne faze: 00:57:37 CET *
Konec delnega mrka: 02:11:28 CET
Konec polsenčnega mrka: 03:23:44 CET
http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/OH/image1/LE2007Mar03-Fig1.GIF
Vir: http://forum.vesolje.net/viewtopic.php?p=19249
Glej tudi: Antika in mrki.
- Mlada Luna in Venera,
19.2.2007 ob 18:50,
iz Zupančičeve jame - Ljubljana
Foto: Zorko in Marjetka. Kamera Olympus SP-500UZ (6.0 megapixel, 10x optični zoom, 380 mm), ekspozicija: 4 s, ISO 100, f/6.3".
Venera in Luna iz Vodic, foto Gregor Vertačnik.
- Informativni dan na Gimnaziji Šentvid - Lj.,
10. in 11. 2.2007
Udeležba potencialnih bodočih dijakov v astronomskem observatoriju je bila glede na prejšnja leta precej večja. Klemen, Matija, Dejan, Andrej so taktično usmerjali obiskovalce že pred stopnicami direktno proti terasi in observatoriju. Tako so nabrali čez 130 obiskovalcev, kar je 4x več kot prejšnja leta. Odzivi staršev na observatorij in opremo so v glavnem bili zelo pozitivni, kakšen bodoči kandidat pa tudi ni izžareval velikega navdušenja nad zvezdogledi. Aktualni časi izobilja in množica informacij nekatere mlade kar precej otopijo, no ni za obupat, zmeraj se na nebu pojavi kaka "supernova".
- Komet McNaught (C/2006 P1),
januar 2007
Se zanimiva zgodba glede zgornjega posnetka (komet s košatim zavitim repom).
Ko sem kliknil na Gregorjev link (http://msowww.anu.edu.au/~rmn/C2006P1new.htm),
mi je Matjaz od navdusenja rekel, da pohvalim tega izjemnega Roberta H. McNaughta.
To sem storil, zraven pa sem se dodal link na naso "ubogo" animacijo - Robert mi je takoj poslal spodnji zanimiv odgovor.
------ODGOVOR - Robert McNaught---------
From: Robert McNaught
To: Zorko Vicar
Subject: Re: Congratulation from Slovenia - Ljubljana for amazing comet images
Date: Sun, 21 Jan 2007 12:02:43 +1100 (EST)
Thanks Zorko and Matjaz,
I liked your animation. My first thought was, why is it going down to the
right? I've lived in the southern hemisphere too long!
Best wishes, Rob
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Robert H. McNaught
Uppsala Telescope/Siding Spring Survey
Australian National University
Siding Spring Observatory
Coonabarabran, NSW 2357
Australia
P: +61 2 ....
F: +61 2 ....
SSS Webpage: http://msowww.anu.edu.au/~rmn/
Rob McNaught with the Uppsala Schmidt telescope and 4Kx4K CCD. Slika iz: http://msowww.anu.edu.au/~rmn/C2006P1new.htm.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Tekst iz:http://cometography.com/lcomets/2006p1.html
R. H. McNaught (Siding Spring Observatory, Australia) discovered this comet (McNaught C/2006 P1) on CCD images obtained with the 0.5-m Uppsala Schmidt telescope on 2006 August 7.51. The images had been obtained as part of the Siding Spring Survey. He described the comet as magnitude 17.3, with a faint coma 20 arc seconds across in moonlight.
Člani ADV, ki smo se 12.1.2007 udeležili opazovanja kometa McNaught: Gregor Vertačnik - izjemen gostitelj iz Vodic, Dejan Kolarič, Matija Kastelic, Zorko Vičar, Jure varlec, Peter Mihor. Foto - sliki zgoraj: Zorko Vičar
Naravne kolise našega opazovališča - prelep pogled na Julijce z ovčakom Triglavom je obetal izjemen dogodek. Komet McNaught (C/2006 P1) je v večerni zarji ob 16:24 prvi, s teleskopom, zaznal nepogrešljivi Gregor Vertačnik (navdušenje je bilo nepopisno). Slike sledijo.
Foto: Zorko Vičar
Posnel Dejan Kolarič (aparat: Canon EOS 350 D) , 5 posnetkov zložil in obdelal Jure varlec, 12.1.2007, komet McNaught iz Vodic. Ocena skupne magnitude kometa je (-) 4.
Posnel Dejan Kolarič (aparat: Canon EOS 350 D), animacijo zložil in obdelal Jure varlec, 12.1.2007, komet McNaught nad Osolnikom, Vodice. Nepozabni trenutki - ob zahodu jedra za Osolnikom, nam je komet še nekaj časa "mahal" z repom. Mimoidoči sprehajalec s kužkom je izjavil, da kaj takega nikoli več ne bo videl, doživel.
Posnel Dejan Kolarič (aparat: Canon EOS 350 D) , zložil in obdelal Jure varlec, 12.1.2007, komet McNaught nad Osolnikom, Vodice.
Posnel Gregor Vertačnik (aparat: Olympus D-SLR E-500 KIT), 12.1.2007, komet McNaught nad Osolnikom, Vodice.
Gregor poroča: Komet sem s teleskopom našel že takoj, ko sem še s petimi astronomi (ADV) prišel na opazovališče 1 km iz Vodic. Ura je bila takrat 16:24, Sonce je ravno zašlo za hrib. Komet smo nato opazovali do 17:14, ko je zašel. Z daljnogledom smo videli okoli 2, s prostim očesom pa okoli pol stopinje repa. Najbolj pa me je presenetilo, da se je z daljnogledom komet videl dosti bolje kot z mojim teleskopom. Zares nenavadno pa čeprav je izstopna zenica približno enaka. Moramo še omeniti izjemno zarjo z nadihom škrlatne barve ter izrazite senčne žarke za hribi radialno stran od Sonca. Komet se poslavlja, škoda le, da je tako blizu Sonca (če bi bil vsaj 15° stran, bi bil gotovo lepši kot Hale-Bopp ali Hyakutake).
Zarjo posnel Gregor Vertačnik (aparat: Olympus D-SLR E-500 KIT), 12.1.2007.
Krvavec, Kočna, grintovc, Veliki voz, letalo ... posnel Gregor Vertačnik (aparat: Olympus D-SLR E-500 KIT), 12.1.2007.
Komet McNaught nad Osolnikom, PREČUDOVIT PRIZOR, Vodice, 12.1.2007, Zorko Vičar (aparat: Olympus SP-500UZ).
Komet McNaught nad Osolnikom, Vodice, 12.1.2007 (okrog 17:00), Zorko Vičar (aparat: Olympus SP-500UZ).
Komet nad Osolnikom.
Zarja iz Vodic, 12.1.2007, Zorko Vičar (aparat: Olympus SP-500UZ).
Astronomski opazovalci - avtor animacije, Zorko Vičar.
Komet McNaught v paletah črnobelega negativa.
Pojasnilo iz http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap070115.html: Med vikendom (12.1.-14.1. 2007) je sij kometa McNaught prekosil sij Venere. Očarani ljubitelji neba na Zemljini severni polobli so bili nagrajeni s takoj vidno kometovo glavo in šibkim raztegnjenim repom blizu sončnega vzhoda in zahoda. Ocene sija kažejo, da je bil komet McNaught v maksimumu svetlejši od -5 magnitude, kar ga uvršča med najsvetlejše komete in takoj za komet Ikeya-Seki leta 1965, ki je dosegel magnitudo -7 (minus sedem). Veliki komet leta 2007 je postal najsvetlejši potem, ko je šel mimo Sonca krepko znotraj orbite Merkurja. Po periheliju je komet McNaught začel ugašati, ker se je pomaknil proti jugu in proč od Sonca. Ta nenavadno svetel komet je ostal viden s prostim očesom opazovalcem na južni polobli do konca januarja 2007. Slika iz ( http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap070115.html) je stisnjena v navpični smeri in je bila posneta v petek 12.1.2007 po sončnem zahodu iz hribov nad Katalonijo v Španiji.
Animacija okolice Sonca sestavljena iz SOHO posnetkov, vir: http://sohowww.nascom.nasa.gov/data/LATEST/current_c3small.gif
Glej tudi http://www.shadowandsubstance.com/
Iz: http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap070109.html
McNaught je najsvetlejši komet zadnjih desetletij.
Avtorske pravice & Copyright: Jens Hackmann
Pojasnilo: Najsvetlejši komet desetletij je zdaj nepričakovano viden. Po najbolj optimističnih napovedih bo komet McNaught (C/2006 P1) v kratkem postal eden najsvetlejših kometov preteklega stoletja. V naslednjih nekaj dneh bomo lahko opazovali njegov kratek rep in svetlo komo s prostim očesom v bližini Sonca in blizu obzorja na večernem in jutranjem nebu. Ta dramatični posnetek kometa, ki sije skozi oblake oblačnega neba je bil posnet 7. januarja iz kraja Bad Mergentheim v Nemčiji. Komet je avgusta 2006 odkril R. H. McNaught (Siding Spring Survey). Sonda SOHO, ki opazuje Sonce, bo omogočila spletno opazovanje potovanja kometa proti prehodu skozi perihelij, znotraj orbite Merkurja.
Velja za 10.1.2007. Glej tudi http://www.shadowandsubstance.com/
Vir: http://www.aerith.net/comet/catalog/2006P1/2006P1.html
- Geminidi iz Krima, 14. 12. 2006
Cerkev Sv. Jožefa, Preserje - krimsko hribovje.
Vir: http://www.foto-slovenija.com/galerija/displayimage.php?album=search&cat=0&pos=13
Na hitro je padla odločitev, da se 14.12.2006 ob 22:00 odpravimo iz ljubljanske megle na prečudovit Krim (1108 m). Bila je možnost polarnega sija, Gemnidi so bili tudi dober razlog za odhod, pa še kaj. Nebo je bilo prečudovito, jasno, brez Lune, veter je majčkeno nagajal, snega je bilo za vzorec (prvič smo se ga dotaknili v tej zimi). Zvezde, kopice, meglice, galaksije so žarele tako močno, da so bili nad pogoji navdušeni (celo) razvajeni stari mački, kljub Ljubljani na severu. Inverziaja in rahel veter naredita svoje. V takih pogojih človek verjame opisom iz astronomskih knjig, kjer so navedeni objekti, ki se vidijo s prostim očesom (M31, M44, M35, ...) - v dolinah so taki pogoji namreč že dolga leta samo še sanje, tudi ne kaže, da bo kmalu bolje - kje je že stari "dobri mračni" srednji vek.
Utrinkov je bilo neverjetno veliko (tudi 10 na minuto), Peter je bil pred nami na Krimu in je bil priča zelo svetlemu bolidu, ki so ga opazile tudi ostale astronomske skupine po Sloveniji. Prvič smo zares uporabili tudi zelen laser za kazanje nebesnih objektov ( 5 mW ), odlično. Zelo lepo je bilo videti, s strani naselij, osvetljene površine megle v Ljubljanski kotlini. A ta svetloba ima, kot vemo, tudi zelo negativne učinke na preosvetljenost neba in hkrati pomeni energetsko potrato. Polarnega sija nismo zaznali, smo pa bili priča enkratnemu popačenju Lune, ki je vzhajala ob 2:20 in je zaradi refrakcije v inverziji dobila ornk pruh, slika spodaj.
Slika vzhajajoče Lune s "pruhom", obdelana je bila po spominu, naši fotoaparati so bili namreč, zaradi mraza, že v glavnem pospravljeni.
Opazovanj smo se udeležili: Peter M., Jure V., Klemen B., Matija K., Zorko V., Andrej L., Gregor V., Dejan K.. Obiščite Krim ali Rakitno - priporočamo - cesta do rakitne (800 m nad morjem) je asvaltirana.
- STEREO - 3D FOTOGRAFIJA
