Če bi želel na svoj računalnik prenesti računalniško igrico, bi potreboval kar zajeten kupček disket. Prepisovanje s takega kupčka bi trajalo zelo dolgo, če pa bi se vmes pojavila napaka le na eni disketi, igre ne bi mogel zagnati. Zato je za prenašanje velike količini podatkov, danes bolj primeren CD-ROM ali celo DVD-ROM.

Tisto, kar si danes najpogosteje predstavljamo, ko nam kdo omeni CD-ROM, je tanka okrogla plošča. Na njej je zapisano 700MB podatkov. Torej več, kot jih gre na 500 disket. Toda teh podatkov ne moreš spreminjati, razen če imaš poseben CD-ROM imenovan CD-RW.

Lastnost enot, v katerih računalnik bere podatke z zgoščenke, je opredeljena s hitrostjo branja podatkov. Osnovna hitrost je 150kB/s. Taka enota ima enojno hitrost. Ker je to zelo malo, berejo sodobni pogoni podatke z večkratno osnovno hitrostjo.

Največja slabost CD-ROM-a je, da lahko podatke nanje napišejo le v tovarni. Zato so izdelali zgoščenke CD-R, na katere lahko pišeš podatke tudi s svojega računalnika. V posebno enoto računalnika vložiš prazno ploščo. Računalnik pa z laserskim žarkom zapisuje na CD-R tako, da plastiko močno segreje in ta postane ne prozorna. Ko pozneje s plošče bereš podatke, se žarek nepreoblikovanega dela plošče odbije, od neprozornega pa ne.

Proizvajalaci pa so šli še korak naprej. Zmanjševali so obseg plošče in tako smo dobili MiniDisc (do 250MB). Izdelali pa so tudi DVD. Na DVD pa lahko zapišemo 4.7 GB podatkov (enojni), na dvojnega pa celo 8.5 GB. Na DVD-jih pa danes gledamo predvsem filme.

NEVARNOSTI

Največja nevarnost, da CD-ROM preneha delovati, je v tem, da se površina bodisi opraska ali tako umaže, da je laser ne prebere več. V takem primeru je CD-ROM uničen. Seveda pa obstajajo pripomočki, ki vam bodo CD-ROM popravili (razna lepila, čistila...). Ker so CD-ROM-i zelo gibki, se zna zgodi, da se CD-ROM zlomi, tudi v tem primeru si izgubil vse podatke. Če se CD-ROM umaže, ga je potrebno previdno očistiti z antistatično krpo. To narediš tako, da s krpo nežno očistiš spodnji del CD-ROM-a.