RAM

Pretežni del notranjega pomnilnika je t.i. delovni pomnilnik (RAM) . Zgrajen je iz elektronskega vezja, ki je v obliki čipa vgrajeno v računalnik. Podatek v delovnem pomnilniku se ohrani le, če se njegov zapis večkrat v sekundi obnovi. Ker poteka obnavljanje z električnimi impulzi, se vsi podatki izgubijo, kadar zmanjka električne napetosti. Torej tudi kadar računalnik izklopiš. Če bi imel računalnik podatke shranjene le v delovnem pomnilniku, bi moral ob naslednjem vklopu računalnika vanj ponovno vnesti vsa navodila, slike, besedila in druge podatke. Zato bi potreboval kar nekaj časa, če ti prej ne bi kdo znova izklopil elektrike.

Prvi osebni računalnik je imel vsega 640Kb delovnega pomnilnika. Danes pa je njegova običajna velikost vsaj dvestotkrat večja (od 128 MB do nekaj GB).

ROM

Ko je računalnik izklopljen, je delovni pomnilnik prazen. Če bi računalnik lahko bral podatke le z njega, bi, ko bi ga vklopil, ne mogel nikjer prebrati, kako naj začne, kako naj prebere podatke iz vhodnih enot, kako naj izvede ukaze... Lahko bi le nekoristno premetaval ničle in enice. Da ni tako, je v računalniku bralni pomnilnik (ROM) . V njem je običajno zapisano, kako naj se računalnik prebudi ob vklopu. Ker teh podatkov običajno ne spreminjamo, jih vanj zapišejo že med postopkom izdelavo. Računalnik jih lahko samo bere, spreminjati pa jih ne more.