Vprašanja za ponovitev

Za Konec

Viri in literatura

Kaj je informacija?

Odg.:

Informacija je pomen, ki ga človek lahko pripiše podatkom s pomočjo znanih konvencij, ki so uporabljene pri njihovi predstavitvi.
2.Informacija so ovrednoteni podatki v specifični situaciji.

Kaj je podatek?

Odg.:

Podatek je poljubna predstavitev s pomočjo simbolov ali analognih veličin, ki je predpisana ali se ji lahko predpiše nek pomen.
2.Podatek je predstavitev dejstva, koncepta ali instrukcije na formaliziran način, ki je primeren za komunikacijo, interpretacijo ali obdelavo s strani človeka ali stroja.

Kaj je komuniciranje in kako poteka?

Odg.: Komuniciranje je izmenjavanje informacij.Pri komuniciranju sta vedno potrebna najmanj dva. Tisti, ki informacijo pozna na začetku, in tisti, ki mu je informacija namenjena. Prvi informacijo odda drugemu, zato ga imenujemo oddajnik. Drugi pa informacijo prejme, zato ga imenujemo prejemik.

Kaj nastane pri komuniciranju in kako motnje preprečimo?

Odg.: Motnje.

Naštej različne vrste strojne opreme.

Odg.: Tipkovnica, miška, mikrofon - vhodne enote. Monitor, tiskalnik, zvočniki - izhodne enote. trdi disk, različne kartice (grafična, mrežna, zvočna, modem).. - notranje enote.

Razlika med strojno in programsko opremo.

Odg.: Strojna oprema so vsi sestavni deli računalnika, ki jih lahko primemo. Programska oprema pa so vsi programi, ki jih imamo naložene na računalniku.

Naštej različne vrste programske opreme.

Nekaj operacijskih sistemov skozi zgodovino:

CP/M,
DOS (1981),
OS/2 (1990),
Windows 95 (1994),
Linux (1990),
Windows 98/ME,
Windows 2000,
Windows XP,
Windows Vista (2007).

Skupino programov, s katerimi pri svojem delu izdelamo določene izdelke, npr. besedilo, sliko, tabelo ipd., imenujemo programska orodja. V to skupino sodijo:

Urejevalniki besedil, ki jih uporabljamo za pisanje. Z njimi lahko oblikujemo znake, premetavamo besede in urejamo odstavke. Dele besedila lahko zbrišemo ali prenesemo drugam, besedilu dodamo opombe in preverimo, ali so besede napisane pravilno. No koncu lahko urejeno besedilo tudi natisnemo (MS Word, OO Write, ...).
Preglednice, ki jih uporabljamo za urejanje tabel. S spreminjanjem števil, njihovih razmerij in pogojev ustvarjamo različne scenarije v slogu "Kaj bi bilo, če bi...", rišemo grafikone in razpredelnice ter dobljene rezultate prenašamo v druga orodja ali pa jih tiskamo na tiskalniku (MS Excel, OO Graph, ...).
Programi za obdelavo podatkov, ki jih uporabljamo za hranjenje, spreminjanje, iskanje, urejanje ali kakšno drugačno obdelavo besedilnih. številčnih, grafičnih, zvočnih in drugih podatkov (MS Access, Lotus, ...).
Grafični programi, ki omogočajo izdelavo risb in slik. Z izdelanim in že pripravljenimi risbami dopolnjujemo različna besedila, izdelujemo predstavitve in animacije (MS PowerPoint, Corel Draw,...) .
Programi za delo z zvokom, ki jih uporabljamo za spajanje glasbe in govora, skladanje in izdelavo glasbenih zapisov.
Komunikacijski programi, s katerimi vzpostavljamo zvezo z drugimi računalniki po vsem svetu, pošiljamo in sprejemamo podatke ter se pogovarjamo z enim ali več uporabniki hkrati (Internet Explorer, Mozilla Firefox, Outlook Express,...).

Naštej

Elemente uporabniškega vmesnika urejevalnika Word!

Odg.: naslovna vrstica, menijska vrstica, orodna vrstica, ravnila, statusna vrstica.

Razloži

Zakaj urejamo besedilo?

Odg.:

Besedilo urejamo zato, da bi bralec razumel prav to kar smo mu želeli
povedati. Urejeno besedilo oz. dokument je bolj berljivo, hitreje ga preberemo in veliko laže razumemo. Seveda pa je urejanje za vsak namen drugačno. Vabilo na ples bo vsekakor oblikovano bolj barvito, napisano z bolj »razgibanimi« pisavami, na vabilu bo več risb oz. fotografij. Seminarska naloga pa bolj »resno« oblikovana.

Katere družine pisav največkrat uporabljamo?

Odg.: Times New Roman, Arial in Tahoma.

Zakaj moramo med urejanjem besedila spremembe pogosto shranjevati?

Odg.: Ker lahko zaradi izpada elektrike, napake v programu ali lastne nerodnosti izgubimo vse kar smo napisali od zadnjega shranjevanja dalje.

Kaj lahko z urejevalnikom besedila vse postoriš?

Odg.: Sestavljaš in oblikuješ pisma prijateljem, vabila na plese, prijavnice za raznorazne krožke, napišeš knjigo in še in še …

Vstavljaš lahko risbice, slike, tabele.

Zakaj je koristno ravnilo?

Odg.: Ravnilo nam pomaga določiti položaj posameznih elementov (besedilo, slike, tabele) na strani.

Kaj je desetprstno slepo tipkanje in zakaj je koristno?

Odg.: Desetprstno slepo tipkanje pomeni, da tipkamo z vsemi prsti in ne gledamo v tipkovnico, temveč kar v zaslon ali pa v dokument, ki služi za predlogo oz. vir informacij. Koristno je, ker lahko precej hitreje vnašamo besedilo. Pridobljen čas pa porabimo za druge reči …

Zakaj uporabljamo črkovalnik?

Odg.: Črkovalnik nam pomaga pri slovničnem pregledu vnesenega besedila. Lahko nas na napake opozarja kar sproti ali pa nam pomaga povsem na koncu, ko smo že vse natipkali.

Katere robove ima dokument?

Odg.: Levi, desni, zgorni in spodnji.

Pokaži

Naslovno vrstico!

Odg.:

Menijsko vrstico!

Odg.:

Orodno vrstico!

Odg.:

Kje izbiramo družino pisave in njeno velikost?

Odg.:

S katerima tipkama brišemo besedili?

Odg.: Delete in Backspace. Slednja ima narisano puščico v levo.

Zgradbo pogovornega okna za odpiranje!

Odg.:

Kje najdemo seznam nazadnje odprtih dokumentov?

Odg.:

Predogled tiskanja dokumenta!

Odg.:

Čim več različnih načinov kopiranja besedila!

CTRL+C kopiranje; potem greš na neko drugo mesto in pritisneš CTRL+V
desni klik, v okencu izbereš kopiraj; na novem mestu desni klik in prilepi
meni Urejanje/Kopiraj; na novem mestu izbereš meni Urejanje/Prilepi
nad označeno besedo desno klikneš, držiš gumb, odvlečeš na novo mesto, spustiš desni gumb in v okencu izbereš »kopiraj sem«.

Opravi