Škodljivost določene spletne vsebine je pogojena s kulturo in vrednotami, ki veljajo v določeni skupnosti oz. državi. Raznolikost sistema vrednot vpliva tudi na različne poglede na to, kaj je škodljivo in kaj ne. Na splošno lahko rečemo, da so škodljive tiste spletne vsebine, ki prizadenejo čustva določenih oseb oz. družbenih skupin (npr. spletne strani o nasilju, umorih, spletna mesta za spodbujanje rasizma, anoreksije ali samomorov, ipd.) Spodaj je naštetih nekaj škodljivih spletnih vsebin:

Nasilje na internetu obsega nasilne igre, spletno pornografijo, sovražna sporočila, spolne zlorabe in nadlegovanje (Kočevar, 2005).
Računalniške in spletne igre Kategorije spletnih iger (slogi in žanri se zelo hitro spreminjajo, zato je težko biti natačen, v grobem pa obstajajo štiri kategorije iger na spletu)

• Miniigre/Browser igre običajno so brezplačne in so na voljo na spletnih straneh in igralnih portalih, običajno so namenjene za enega igralca
• Igre z oglasi igre z oglasi so oblikovane za namen promocije določenega proizvoda, podjetja ali političnega stališča. Prepoznamo jih tako, da imajo vidno predstavljen proizvod ali logo nekega podjetja in se jih igra preko spletne strani tega podjetja.
• Omrežne igre se običajno igrajo prek spleta z osebnim računalnikom. Igralci tekmujejo eden proti drugemu ali pa v ekipah.
• Strateške igre te igre v resničnem času, pri katerih se uporablja taktično načrtovanje, so rezultat računalniško podprtega razvoja vojn, omrežne večigralske igre pa so prav tako zelo priljubljene v obliki različnih športnih iger.
• Masivne večigralske igre se od drugih spletnih iger razlikujejo na dva načina:
  • v eni sami igri sodeluje veliko število igralcev sočasno
  • značilnost igre je neprekinjenost

Nadlegovanje preko interneta in mobilnih telefonov Spletno nadlegovanje je razširjeno na internetu in tudi na mobilnih telefonih. Lahko se odvija preko elektronske pošte, klepetalnic, debatnih skupin, forumov, SMS-ov ali MMS-ov. Oblike nadlegovanja so predvsem naslednje: draženje, norčevanje iz posameznikov, opravljanje, pošiljanje nezaželenih sporočil, pošiljanje prizorov vrstniškega nasilja ipd.

Kako lahko preprečimo spletno nadlegovanje

• svojih osebnih informacij (ime, naslov, tel. št., e-mail) nikoli ne posredujte preko interneta,
• ne smemo verjeti vsemu, kar preberemo na internetu,
• upoštevajmo spletni bonton,
• ne pošiljajmo sporočil, kadar smo slabe volje,
• nikoli ne odpirajmo sporočil, ki jih pošljejo neznanci,
• če se nam nekaj ne zdi vredu, potem zagotovo ni vredu,
• nikoli ne odgovarjajmo na sporočila spletnih nadlegovalcev,
• uporabljajmo zaščito (gesla, blokiranje pošiljateljev ...),
• ne srečujmo se z ljudmi, ki smo jih spoznali on-line, vsaj ne brez spremstva,
• v primeru, da smo nadlegovani se zaupajte staršem, učiteljem, policiji.

Verodostojnost internetnih virov internet ponuja ogromno virov in možnosti za učenje, vendar vsebuje tudi veliko informacij, ki niso ne koristn ne zanesljive. Ker lahko na internetu pripombe ali informacije objavi kdorkoli, morajo uporabniki razviti kritično mišljenje, da lahko presojajo točnost spletnih informacij. Za vse, ki iščejo informacije preko interneta je v nadaljevanju nekaj nasvetov (Skrt, Moj mikro, december 2004), ki bodo pripomogli pri iskanju uporabnih informacij:

• verodostojnost vira - kdo je avtor; kakšna je njegova strokovnost; so objavljeni avtorjevi kontaktni podatki; je navedena povezava na drugo spletno stran...
• primernost vsebine - kako natačno je vsebina predstavljena; se vsebina ujema z informacijami, ki smo jih iskali; so predstavljene tako pozitivne kot negativne plati; lahko ocenimo objektivnost;
• osveženost informacij - kdaj so bile informacije objavljene; kako stara je vsebina na spletni strani; ali je obravnavana tekoča problematika;
• uporabljajte več virov - zanesljivost informacij preverite še na kaki drugi spletni strani. Če več spletnih strani poroča o podobni zadevi, večja je verjetnost, da je informacija prava in ažurna.
• bodite sumničavi - če zasledite, da se spletna stran hvali, da lahko določene informacije samo na njihovi strani in nikjer drugje, je zanesljivost informacij manjša.

Zasvojenost z internetom Internetno zasvojenost lahko opišemo kot kontrolno motnjo, podobno zasvojenosti z igrami na srečo, motnjam hranjenja ali alkoholizmu. Posameznik preveč časa preživi pred računalnikom in se tem aktivnostim ne more odpovedati. Kakšni so znaki zasvojenosti:

• prezaposlenost z internetom ali mobilnim telefonom
• uporaba interneta ali mobilnega telefona za igranje igric preko vseh časovnih norm (bedenje dolgo v noč)
• nervoza, slaba volja, depresija in razdražljivost, ko je potrebno prekiniti internetno povezavo oz. izklopiti telefon
• laganje staršem in prijateljem in oslim o času, ki ga preživijo "on-line" oz. ob igranju igric
• poslabšanje šolskega uspeha zaradi pretirane navezanosti na virtualni svet
• izguba interesa za druženje s prijatelji v "resničnem svetu"
• ponavljajoči, neuspešen trud za nadzor nad uporaba interneta oz. igranje igric in nezmožnost prenehanja
• uporaba novih tehnologi kot sredstvo pobega pred problemi ali za sproščanje različnih negativnih občutkov
• fizične težave: neprespanost, rdeče oči, poslabšanje vida, SMS palec, pomanjkanje gibanja.

Zasvojenost z računalniškimi in spletnimi igrami Vzpostavljanje stikov je tisto, kar zasvoji, tudi pri igranju iger preko spleta, saj igralec sodeluje z drugimi igralci iz vsega sveta in ne more prenehati, ker jih ne želi pustiti na cedilu. Sicer pa igre zasvojijo tudi iz drugih razlogov - že oblikovane so tako, da vlečejo igralca naprej z novimi višjimi stopnjami, izzivi ...
Zasvojenost z mobilnimi telefoni je ena izmed negativnih posledic pojava mobilne tehnologije na trgu ter njene prekomerne uporabe.
Pornografija na internetu

Na splošno velja, da so ilegalne/nezakonite naslednje spletne vsebine:

• otroška pornografija oz. pedofilija (187. člen Kazenskega zakonika RS)
• rasistična propaganda in sovražni govor Kdor izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovražno, razdor ali nestrpnost, ali širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo, ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti, ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava sli zagovarja genocid. (300. člen Kazenskega zakonika RS).
• propagiranje terorizma.

Kaj lahko storim če naletim na spletne strani z neprimerno al celo nezakonito vsebino?

Vsako tako spletno stran obvezno prijaviš na spletno oko (http://www.spletno-oko.si). Prijavitelj izpolni kratek prijavni obrazec, kjer je ključna informacija v obrazcu naslov spletne strani, na kateri je domnevna vsebina. Prijavna točka Spletno oko prijavo pregleda in jo, če oceni, da gre za domnevno nezakonito vsebino, posreduje organom pregona (policija in tožilstvo), ti pa potem ukrepajo v skladu s slovensko zakonodajo.