Svetovni splet sestavljajo sestavki, razpredeni po računalnikih in omrežju internet. A zamisli si milijone računalnikov in na vsakem nekaj deset ali sto sestavkov. Le kako bi med njimi našel pravega, če ne bi imel vsak svojega naslova? Spletni naslov sestavka označimo s kratico URL. Protokol, ki omogoča doseganje spletnih sestavkov s pomočjo njihovih naslovov pa označujemo s kratico HTTP.

Seveda ne more nihče v enem sestavku napisati vsega, kar je mogoče zanimivega napisati o kaki stvari. Mnogo zanimivih podatkov pa je tudi že v Svetovnem Spletu. Teh ti seveda ni potrebno ponavljati. Bolj preprosto je, da v svjem sestavku narediš povezave. Prek nje lahko pride uporabnik tvoje strani tudi do teh podatkov. Tako je tvoj sestavek dosti popolnejši in zanimivejši.

V povezavi moraš navesti spletni naslov sestavka (URL), v katerem so dodatni podatki. Ko uporabnik klikne povezavo, se na zaslonu njegovega računalnika odpre sestavek, katerega naslov je določen v povezavi. In v njem so nove povezave in v naslednjih nove in nove. Tako lahko brskaš po Svetovnem Spletu toliko časa, dokler ne zveš vsega kar te zanima.