Intelektualna lastnina obsega pravice, ki izhajajo iz t.i. intelektualnih aktvnosti. Zaščita intelektualne lastnine temelji na ideji, da je človekov um eno glavnih vodil tehnološkega, kulturnega in družbenega razvoja, zato je potrebno ustvarjalne dosežke zavarovati in avtorju omogočiti primerno nagrado.

Avtorske pravice so pravice avtorjev na njihovem delu s področja književnosti, znanosti in umetnosti ter pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih organizacij, založnikov in izdelovalcev podatkovnih baz (govorjena dela, pisana dela (tudi računalniški programi), glasbena, gledališka, lutkovna dela,, fotografska dela, filmi, likovna dela ...).

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela.

Računalniško piratstvo, sem se šteje vsaka oblika zlorabe avtorsko-pravno zaščitenega dela. Oblike zlorabe sicer določa zakon, vendar pa organizacija BSA, ki združuje vodilne proizvajalce programske opreme in katere namen je nižanje stopnje piratstva in slovenska policija računalniško piratstvo delita v pet pojavnih kategorij. Tako ločijo:

• ponarejanje neavtorizirano kopiranje računalniških programov, pogosto gre za nezakonite kopije, ki se na prvi pogled sploh ne razlikujejo od originala
• nalaganje na disk nalaganje nezakonitih kopij programov na novo kupljene računalnike
• dajanje računalniških programov v najem oz. posojo
• mehko piratstvo gre za nelegalno kopiranje ene legalno kupljene kopije na več računalnikov
• internetno piratstvo ki pa ga pri BSA definirajo kot "neavtorizirana naložitev računalniškega programa na spletno stran (Warez)" oziroma piratstvo elektronskih oglasnih desk, ki ga slovenska policija na svoji spletni strani definira kot "neavtorizirana naložitev računalniškega programa na elektronsko oglasno desko in obratno (preložitev z nje)."

Alternative
Obstoječi sistem avtorskega prava se marsikomu zdi neustrezen, na kar pravzaprav kaže tudi stopnja razširjenosti piratstva.

GPL licenca uporabniku omogoča reprodukcijo (kopiranje) programa pod nekaterimi pogoji. Glavni pogoj je, da uporabnik skupaj s programom distribuira tudi njegovo programsko kodo, vključeno z vsemi lastnimi spremembami in izboljšavami programa.

Creative Commons licenca je namenjena predvsem umetniškim in znanstvenim delom in ne računalniškim programom. Osnovna ideja CC licence je, da nekateri ustvarjalci ne želijo uveljaviti vseh pravic, ki jim jih predpisuje zakonodaja o avtorskih pravicah.

Dejstvo je, da v svetu računalništva obstajajo številne odprtokodne in brezplačne alternative zaprtokodnim lastniškim in pogosto tudi razmeroma dragim programom. Nekatere najbolj znane med njimi so odprtokodni pisarniški paket OpenOffice.org, program za obdelavo slik GIMP, programi za delo z internetom Firefox, Thunderbird, različni programi za obdelavo multimedijskih vsebin npr. GOMPlayer.

COKS - Center Odprte Kode Slovenije, je nacionalni vzpodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah. Več pa na http://www.coks.si