Po kosilu smo nadaljevali pot do Jodpura, kjer smo se namestili v hotelu Ajit Bhawan Palace oziroma v njenih bungalovih sredi zelenega vrta s čudovitim cvetjem. Pred tem smo potovali skozi revna naselja in tudi revne mestne ulice, koder se tare množica ljudi. Namesto standartne večerje, smo si prvič na tem potovanju privoščili sladke Bajadere, in Wisky, kar nam je vlilo obilo dobre volje. Želeli smo se tudi povezati z svojim domom v Komendi prek interneta, pa ni delal kljub visoki tarifi. Noč je bila mirna. Zbudil pa nas je ščebet ptic na okoliških drevesih vrta – prava eksplozija ščebetanja, žvrgolenja in žvižganja. Pravi zbor perjadi. Bilo je zelo prijetno.

Zaradi okrutnih vladarjev se je to področje imenovalo dežela smrti. Mogočna trdnjava na skalnatem hribu nad mesto obsega 10 kilometrov zunanjega obzidja. Trdnjava v Jodpuru, imenovana Mehrangarh Fort, je zelo mogočna in veličastna. Datira iz druge polovice 15. stoletja. Zanimiva je po zunanji in notranji arhitekturi, po srebrni, zlati opremi in dragih kamnih, po vozilih, ležiščih in poslikavah, kakor tudi po kamnitih mrežastih oknih. Po vrnitvi se najprej skopamo v mrzli vodi hotelskega bazena, nato pa si privoščimo še zajetnejši prigrizek na gugalnici, ki je sestavni del vsakega apartmaja v bungalovu. Prijetno pa nas je spremljal ščebet ptic pred sončnim zahodom tega dneva. Jodpur imenujejo modro mesto po prevladujoči modro popleskanih hišah. Pravijo, da modra barva odganja komarje, zato se je ta precej razširila tudi marsikje drugje.