Povsem drugačne volje in polni optimizma smo bili naslednji dan, čeprav nas je čakala okoli 12 ur dolga vožnja proti Ranthambore. Pot nas je vodila skozi pusto pokrajino in zelo revna naselja. Ko smo se v enem izmed njih ustavili, je pridrvelo k džipu nekaj nad deset ljudi, se nas ogledovalo in tipalo po avtu. Najbolj agresivna je bilo neko dekle z notesom in kulijem v roki, ki je od Maje, imela je okno odprto, zahtevalo neke, nam nepoznane podatke in denar za sponzorstvo, pri tem jo je celo vlekla iz avta. Pognati smo morali naprej, da smo se jih rešili.
Za krajši čas smo se za tem ustavili ob vhodu v trdnjavo nad mestom Chitturgarla, se nekoliko odpočili in nadaljevali pot. Pokrajina je postajala vse bolj kamnita in reliefno razgibana, ozke ceste, sicer asfaltirane, pa vse slabše, ravne pa tako, da si videl ponekod deset in več kilometrov naprej. Med potjo smo med drugim postali pozorni na mogočno trdnjavo Lakhen v razvalinah, katere dokaj dobro ohranjeno obzidje se je nahajalo na pobočju opustelega hriba. V Ranthambore smo prispeli proti večeru. Namestili smo se v hotelu Rantambore Bagh. V njegovem parku ob ognju večerjali okusno hrano in se odpravili k nočnemu počitku: Maja in Jasna v turistično prirejeni šotor, midva z Angelco, po moji želji, pa v sobo, a na žalost slabše kvalitete oziroma na manj udobna ležišča, kot so v šotoru.
Po programu smo se odpeljali naslednji dan z robustnim tovornjakom s sedeži na safari v nacionalni park tigrov, oddaljenem od hotela okoli 4 kilometre. Ceste oziroma poti v njem so bolj za peš hojo kot za džipe, še manj pa za tovornjake. Imeli smo kar nekaj težav z vihravo vožnjo. Ko smo gledali naokrog, da bi srečali tigre, smo opazili najprej več krav, nato posamezne jelene, lisice, srne, a o tigrih ni bilo ne duha ne sluha. Seveda pa Bog ne daj, da bi izstopili iz odprtega tovornjaka, ker bi nas tiger sigurno napadel. Dobro, da pustijo krave cele. Torej, safari po idijsko! Po tej pustolovščini smo se po kosilu odpravili na ogled Ranthambore Forta, katerega ostanki ležijo visoko na skalnatem hribu prej omenjenega nacionalnega parka. Tako kot povečini zapuščenih trdnjav, je tudi tu najbolj ohranjeno obzidje, nekoliko manj pa tudi tempelj raznih indijskih bogov.