Marceli
študent patrologije III. letnika Teološke fakultete 2000/01
UVOD V PISMO
Pismo Marceli je zahvala za poslane darove: raševnik, sedeže, sveče, čaše, muhalnik.
Hieronim v vsakem teh darov vidi globlji, duhovni pomen tako za Marcelo, s katero se
dobro poznata in ji je že tudi nekajkrat pisal (24. in 38. pismo), in njeno žensko družbo,
v kateri skupaj prebirajo Sveto pismo, kakor tudi za Hieronima samega, vendar v drugačni
perspektivi. Najprej spodbudi Marcelino družbo, pa tudi sebe, k "dejavnosti", k duhovni
povezanosti. Kakor so one poslale darove, tako tudi Hieronim pošilja pismo z zahvalo in
razlago darov. Vsaka stran prispeva svoj delež.
Raševnik je znamenje posta in molitve; sedeži so znamenje stalnosti kraja, neke vrste
klavzure, umika svetu; sveče pomenijo čuječnost; v čašah vidi Hieronim stalno
pripravljenost devic, posvečenih žensk, na mučeništvo, ki pa je v vsakodnevnem darovanju
in umiranju, zavedajoč se, da Gospod skrbi za njemu posvečenega; muhalniki za odganjanje
mrčesa spominjajo na preprostost in skromnost življenja (odlične gospe iz visoke družbe
namreč tega ne uporabljajo, oz. uporabljajo kaj drugega).
Hieronim pa razlago darov obrne tudi nase, sposoben se je ponorčevati iz sebe. Darovi so
neke vrste opomin tudi za Hieronima: lenuhi si lahko privoščijo udobnosti, pivci
potrebujejo za svoje "opravilo" čaše, in ker so vsi ti po vrhu še plahi, zaradi vesti, ki jih ne
pusti pri miru, potrebujejo sveč, da si lahko z njimi svetijo temi. Nam tukaj Hieronim
spregovori o sebi, ali pa vsaj o svojih slabostih, proti katerim se bori? Vsekakor takih ljudi
ne manjka tudi dandanes.
Kratko pismo je zelo verjetno iz leta 385.
BESEDILO PISMA 1. Vsak naj stori, kar more, da bi se zaradi telesne odsotnosti medsebojno tolažili z duhovno
prisotnostjo.1 Ve pošiljate darove, mi pa vam v pismu pošiljamo zahvalo. Vendar tako, da vam
pojasnjujemo, da je v darovih skrit globlji pomen, ker prihajajo od devic, ki jih zakriva
pajčolan.
2. Raševnik je znamenje molitve in posta; sedeži pomenijo, da devica ne hodi na cesto;
sveče opominjajo devico, da mora prižgati luč in čakati na ženinov prihod;2 čaše pomenijo
mrtveneje mesa in duha, ki je zmeraj pripravljen na mučeništvo, kajti "moja čaša je
prepolna" (Ps 23,5d). Če pa tudi matronam poklanjate muhalnike, s katerim se odganja
drobni mrčes, pomeni, da mora biti razkošnost daleč od njih, ki je bo sicer tako skupaj s
svetom naglo konec, pa vendar kvari olje lepega življenja.3 To naj bo duhovni pomen za
device, to pomenjliva prispodoba za matrone!
3. Pa tudi za nas so pomenljivi vaši darovi, četudi v nasprotnem pomenu: lenuhi udobno
posedajo, spokorniki ležijo na raševniku, čaše imajo pivci in pa seveda, zaradi nočnih strahov
in plahega srca, ki se zmeraj boji slabe vesti, je prijetno, če tudi sveče gorijo.
1.
1. Da bi bili v duhovni navezi, stiku.
2. Prim. priliko o pametnih in nespametnih devicah, Mt 25,1 sl.
3. Razkošnost sicer sama na sebi nima trajnosti, hitro propade, če ne prej pa ob smrti, vendar ima negativne posledice tudi že sedaj, saj ubija božjo milost, s tem, ko se za podeljene milosti ne zmeni, hiti za drugimi opravki.