TEORIJA IN FILOZOFIJA ZNANOSTI 2009/2010
Uvodna opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje
- prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);
- 3 kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom(20-25 min); od tega mora biti vsaj en izroček ali en seminar opravljen v prvem semestru. (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!) Pozor: pogoj za pristop k izpitu so zbrani podpisi (inskripcije in frekvence za predmet) v indeksu.
Opravljene obveznosti in prisotnost
Vsebina predavanj
5. 10. 09
12. 10. 09
Nejasna vsebina v jasnem svetu. Nejasnost: niz sorites (plesec). Spoznavna nejasnost. Nejasnost je proizvod skupne dejavnosti nekoherencne zapovedi ohranitve iste resnicnostne vrednosti in zahteve po spremembi te vrednosti vzdolz niza. Taksna dobrohotna nezdruzljivost je primerna za jezik in misel, ni pa je v svetu. Kako je potemtakem mozna nejasna vsebina v jasnem svetu? Pregledamo nacine nejasnosti v smislu niza dolocenih udejanjenj dolocujocega in jih omejimo z jasnimi zarezami. Koncno pristanemo na enakost med naperjenostjo in zavestjo. Resitev ponuja zavestna naperjenost.
19. 10. 09
Estetska sodba pri Vebru: (i) psiholosko, (ii) normativno. Irealni lik. Predstave → misli → custva → stremljenja.
26. 10. 09
Resnica. Tarskijeva definicija resnice: (T) 'p' je resnicno cee p. Sestavljivost R (a, b). Izpraznjena teorija resnice (deflationism): brez metafizicnih posledic. Zvedbene (reduktivne teorije) in posredno ujemanje. (Univerza v Ljubljani je javna ustanova.) Ontoloski monizem. Kontektualna normativna spremenljivost za pogoje pripisovanja resnice. Teorije komunikacije-intence ter resnicnostna vrednost ne resnicno in ne neresnicno. Mehka logika in procenti resnice.
2. 11. 09
Naperjenost. Vzrocne teorije: zunanje relacije. Refleksivnost zavesti na sam dej naravnanosti. Zavestna naperjenost: preplet. Utemeljitev: Zavest utemeljuje naravnanost, naravnanost utemeljuje zavest. Teorija enakosti: zavest je enaka naravnanosti. Njen pravi kraj je cezsvetno okolje, potem ko smo prepotovali obmocno in svetno okolje.
9. 11. 09
Projekt morfoloska vsebina, fenomenologija in holisticna semantika. Semiotika: kora in nesimbolizirana materija, podsimbolno. Dinamicnost. Teticna simbolna plast. Primerjava z morfolosko vsebino in z njeno posredno osvetlitvijo celotnih spoznavnih stanj, denimo prepricanj. Redukcionizem in ohranitvena drza do zdravorazumske psihologije. Kritika teleoloske semantike.
23. 11. 09
Enakost, istost. Enakost osebe skozi cas, snovno, dusevno. Prezivetje iste osebe. Prostor kot merilo istosti. a = a. Ontologija, spoznanje. Vm (a = a). Paradoks analize in vednost. Fregejeva uganka. a = a; a = b. Vecernica = Danica. Smisel in pomen. Smisel usmerja k ozadni osvetljenosti. Intencionalnost je intenzionalna.
30. 11. 09
Lepi vzorci. Ustreznost. Boromejski vozel in acting out. Imaginarno, simbolno in realno. Bistveni indeksikal. Stalisce tretje osebe in stalisce prve osebe. Supervenienca in rezultanca.
7. 12. 09
Zgradba spoznavnega stanja. Celotno spoznavno stanje je pojavno. Je pa pojavna celota, ki vsebuje izrecno intencionalno vsebino in ozadno oblikovno vsebino, zavest. Upravicenje je ta ozadna kvalitativna podpora, ki so jo tako utemeljitveni kot koherentisticni pristopi spregledali, ker niso razlikovali med pojavnim in izrecnim (oziroma ozadnim). Izkustveno razvidnost podpira enakost mojega in mojega dvojnika mozgana-v-kadi izkustvenega sveta, in sicer tako glede intencionalne vsebine (proti intencionalni povnanjenosti) kot glede upravicenosti (sele cezsvetno okolje je zanesljivo, in je tudi ozko fenomenolosko).
14. 12. 09
Ubozni, gmotni materializem, enostavni. O1 obstaja svet. O2 izkljucimo postavke. S1 ujemanje. S2 bogastvo resnice. S3 posredno ujemanje. O3 gmota. O4 dinamicnost. EO1 obstaja svet. EO2 ontologija zdravega razuma. ES1 ujemanje. ES2 bogastvo resnice. ES3 naivno ujemanje. ES4 naivna ontoloska zavezanost. Ontoloska nejasnost. Obstoj.
21. 12. 09
Premisljujoci zdravi razum: napetost med prevzetjem in zavrnitvijo predmetov. Lahkotne postavke. Posebno vprasanje sestavljenosti. Nejasnost v jeziku in misli, ne pa v svetu. Fenomenologija plesa. Ples in obicajne dejavnosti. Fenomenolosko okolje plesa in plesalec kot izvor dejavnosti. Cezsvetno okolje kot sinteza.
4. 1. 10
Kontekstualna semantika: resnica kot posredno ujemanje. (T) 'p” je R cee p. Diahrona razloka: gibalna kolicina = masa.hitrost. (Newtonovska, relativisticna teorija). Sinhrona razloka: Carnap in poljski logik.
11. 1. 10
Ubozni realizem gre naprej. Resnica kot posredno ujemanje. Lahkotne postavke. Posebno vprasanje sestavljenosti. Nejasnost kot brezmejnost: prevrednotenje. Prisilno korakanje ob sorites nizu in zavrnitev odgovorov na vprasanja po neposrednem pripisu vrednosti: zen naravnanost. Supervrednotenje kot zvrst prevrednotenja.
15. 2. 10
Argumenti za ubozni realizem. Ontoloska skromnost. Smiselna spoznavnost, ki ji ni treba predpostaviti univerzalij. Slojevita ontologija. Superresnicnost in mnozica mack ter kontekstualnost. Svetni nerealizem. Realisticni novopragmatizem dojema resnico spoznavno. Prebesedenje. Aleticni funkcionalizem. Semanticne teorije zmote. Minimalizem.
22 2 10
Ugovori skromnemu realizmu. Zavrnitev obstoja predmetov je nesmiselna; to pa prepoznamo kot izvedbeno napako zmoznosti. Relativizem, dvoumnost kontekstualnih dolocil: kategoricnost in razloka. Splosna semantivna nacela: partikularizem, projekcijska vescina in dinamicno spoznanje.
1 3 10
Skromni realizem. Gmotni materializem. Monizem. Kompleksnost. Tockovna (nesestavljiva) ontologija docela jasnih predmetov. Vsesplosna obmocna sestavljivost docela jasnih predmetov. Merilo ontoloske skromnosti.
8 3 10
Moralna fenomenologija. Moralne dileme. Obljuba, pomoc. Fenomenologija intencionalnosti. Sodba: neposredna, posredna, izvor (primerno, neprimerno), smer. Situacija.
15 3 10
Popolna spoznavna stanja. Ozadje. Udejanjenje stanja na vecrazsezni ozadni morfoloski pokrajini. Notranja zgradba popolnega spoznavnega stanja. Pojavno. Gorni del: intencionalno stanje, predstava; pozornost, izrecno. Spodnji del: silnice iz ozadja, umescenost v vecrazsezno pokrajino; ni v srediscu pozornosti, osvetljuje. Fenomenologija intencionanosti in intencionalnost fenomenologije.
22 3 10
Moralna dilema: Oa, Ob, - mozno O (a&b). Nezdruzljiva nacela. Ohrani tezo. Netezavni vsakdanji pristop. Najstvena prepricanja. Kognitivizem, ekspresivizem. Prepricanja opisujejo. Kognitivisticni ekspresivizem. Vsebina, dej. Tradicionalni kognitivizem: opisna, prepricanje. Tradicionalni ekspresivizem: neopisna, zelja. Neopisni kognitivizem: neopisna, prepricanje. Opisni nekognitivizem fikcionalizem: opisna, predpostavka. Kognitivni ekspresivizem: neopisna, najstvena.
29 3 10
Kvantifikacija s figo v zepu: sibka, mocna. Ontoloska zaveza, razlika. Prevrednotenje: nacelo, prepoved: individualisticno, kolektivisticno. Stopnicasto supervrednotenje.
12 4 10
Zorni koti. Vzrocno-zgodovinska teorija nanasanja. Smisel in referent. Postavljanje v oklepaj in zorni koti. Ozadje in zorni koti, intencionalna stanja v srediscu pozornosti in oblikovna vsebina, ki to omogoca z neizrecnimi zornimi koti.
19 4 10
Od kod prihajajo najstva? Predstava → misel → custva → stremljenja. Objekti, objektivi, vrednote, najstva. Trpno, dejavno. Substanca, razvidnost.
3 5 10
10 5 10
17 5 10
24 5 10
Izpitna literatura
Kot je bilo dogovorjeno v začetku
šolskega leta lahko
študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri
predmetu opravi z
delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi tremi
izročki
oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so
mnogi
študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je
tukaj ključ kako
lahko nadomestijo neopravljeni del:
- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj
izročkov) mora
za izpit prebrati štiri enote iz seznama literature
spodaj po lastni
izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del
in na
vprašanja iz snovi predavanj.
- če študentka ni oddala vseh (3) izročkov, je ključ
naslednji: če ima
oddana dva izročka izbere le dve enoti in če le en ali, potem
izbere tri enote
(primeri: (primer 1)
študentka je predstavila svoj seminar, a oddala
le 1 izroček -> izbere si tri dela iz spodaj navedenega seznama
literature
in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na
vprašanja iz
snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva
izročka,
seminarja ni predstavila -> izbrati mora 4 enote, ki nadomestijo
seminar in
2, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)
Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila
seminarja,
potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in na izpitu
odgovarjati
na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na
vprašanja iz predavanj.
Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila
predstavljena na
predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj
z
povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo
kvalitetnih
spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of
Philosophy, ipd.)
Seznam literature:
1. Potrc, Matjaz. Dinamicna filozofija. (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrc, Matjaz. Pojavi in psihologija. (ZIFF, Ljubljana 1995).
3. Strahovnik, Vojko. Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. (IPAK, Velenje 2009).
4. Strahovnik, Vojko. “Uvod v vrlinsko epistemologijo.” Analiza 3/2004, str. 101-118.
5. Potrc, Matjaz. “Kaj je filozofija?”*
6. Potrc, Matjaz. “Many-Valued Logic and Philosophy.”*
7. Potrc, Matjaz in Vojko Strahovnik. “Particularist Compositionality”*
8. Potrc, Matjaz. “Vebrova misel”*
9. Potrc, Matjaz. “Convention”*
10. Potrc, Matjaz. “On What There Is”*
11. Potrc, Matjaz. “Compatibilist Freedom”*
12. Potrc, Matjaz. “Dealing with an Objection to the Neo-Meinongian Account of Moral Judgment”*
13. Potrc, Matjaz. “Identity.”*
14. Potrc, Matjaz. “Supervenience and Truth (abridged).”*
* dostopno na spletni strani prof. Potrca pod “Clanki”.