PORUŠITVENE
METODE 
Metode s porušitvijo se od neporušnih razlikujejo predvsem
po tem, da materialu ali konstrukciji pokvarijo funkcionalnost, z njimi pa ugotavljamo
karakteristike na osnovi predpisov in ponavadi z obelavo določenih epruvet. Porušne
metode uporabljamo predvsem za preizkušanje dinamične trdnosti, določanje trdote,
strukturne preskuse, itd.
Osnovne prednosti metod s porušitvijo so:
-merjenja so direktna in služijo za standardizacijo in za izbiro materiala
-direktno se meri vpliv okolja
-dobimo direktno povezavo med vzorci in deli v eksploataciji
-subjektivni vpliv pregledovalca večine metod je zmanjšan na minimum
Osnovne omejitve pa so:
-pregledi se lahko izvajajo samo na vzorcu, ki naj bi bil
reprezentativen
-obdelava vzorca je komplicirana in draga
-težko se uporablja za kontrolo v eksploataciji
-oprema je zelo draga in v glavnem neprenosna
|