Vrnitev na začetno stran (1592 bytes)

 

 X-žarki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

g žarki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

LASTNOSTI X IN g ZARKOV

1885 leta je C. Röntgen med eksperimentiranjem s katodno cevjo odkril novo vrsto žarkov, ki jih je imenoval X-žarke. S proučevanjem so ugotovili , da so ti žarki elektromagnetno valovanje (svetloba, toplota in radio valovi). Nastanejo v katodni cevi v visokem vakuumu. Pod visoko napetostjo enosmernega električnega toka drvijo elektroni s pospešeno hitrostjo proti anodi.

Pri trčenju elektrona z atomom anode, ki je pri tem prišel v električno polje jedra atoma, odda vso svojo energijo v obliki delca energije X-žarka:

Pri trčenju katodnega elektrona z elektronom anodnega elektrona pride do izbijanja slednjega. Njegovo mesto pa zasede elektron iz zunanje lupine, ki pri tem odda energijo v obliki X-žarka.

Valovna dolžina X žarkov je odvisna od energije elektronov, ki letijo proti anodi.

Glavne lastnosti X žarkov

-X žarki so nevidni
-premikajo se premočrtno s svetlobno hitrostjo
-steklena prizma jih za razliko od svetlobnih žarkov ne odkalnja, pač pa jih moramo ukloniti s kristalno rešetko
-X žarki prodirajo skozi snov, globina prodora v material pa je odvisna od njihove energije
-različne snovi različno močno absorbirajo X žarke
-v snovi skozi katero prodirajo, jonizirajo (sproščajo jone in elektrone)
-žive celice poškodujejo ali uničijo
-energijo X žarkov kontroliramo s spremembo parametrov na katodni cevi

g žarki

g žarke so odkrili ob proučevanju radiaktivnega razpada nekaterih elementov. Izvori gama žarkov so izotopi. Ker nastanka gama žarkov ne povzročamo z neko napravo, ne moremo vplivati na njihovo energijo in jakost sevanja, ampak je ta odvisna od vrste in aktivnosti izvora. Energija vsakega valovanja je odvisna od njegove frekvence.

Žarki so sestavljeni iz vrste žarkovja iz različnih dolžin. Valovna dolžina (lambda) l in energija žarkovja je odvisna od izotopa, ki razpada.

X žarki, ki jih dobimo pri določenih parametrih na rentgenski cevi, tudi nimajo samo ene valovne dolžine.

Aktivnost radioaktivnega vira je definirana s številom razpadov v enoti časa (s-1). Enota je 1Bq (Bequerel). Aktivnost izvora je odvisna od :

-števila še nerazpadlih jeder

-razpolovne dobe

(10)

=začetna aktivnost izvora
=razpolovna doba
=začetno število atomov radioizotopa v času t=0
l =konstanta razpada

(11)

NAZAJ

[Neporušne m.] [Domov]  [Kontrola propustnosti]
[Vizuelna m.]  [Ultrazvočna m.]   [Penetrantska m.]
[Radiografska m.]  [Akustična emisija]  [Magnetna m]