Moderna arhitektura je obdobje v arhitekturi, v katero uvrščamo stavbe 20. stoletja s podobnimi značilnostmi, najpogosteje poenostavitvijo oblike in zmanjšanjem števila ornamentov. Arhitekti so začeli preoblikovati stare oblike in jih prilagajati potrebam sodobne družbe. Po drugi svetovni vojni je ta slog postal dominanten, predvsem se je uveljavil v podjetniških in institucionalnih stavbah. Izraz moderna arhitetura se v pisnih virih pojavi že leta 1902, in sicer v naslovu knjige Otta Wagnerja. Značilnosti in izvor moderne arhitekture so še vedno predmet razgovorov in so podvrženi novim razlagam.