Barók je evropski zgodovinski in umetnostni slog, ki se je začel okoli leta 1660 s prvim centrom v Rimu. Obdržal se je skozi celotno 17. stoletje, ponekod tudi še dlje, ter se izpel v rokokoju, ki je slog še bolj igrivih in bujnih oblik. Rokoko je bil v nekaterih delih Evrope skorajda bolj priljubljen, kot njegov umetnostni predhodnik. S samo besedo so prvotno označevali razne posebnosti, kot so npr. biseri nepravilnih ter nesimetričnih oblik. Kot oznaka za umetnostni slog 17. stoletja je beseda obveljala šele v 20. stoletju, in se nanaša tudi na glasbo in književnost tega obdobja. Značilnosti baročnega sloga so prekomerno upodabljanje čustev, blišč ter čisti, lahko interpretirani detajli. Barok se je razvil znotraj kiparstva (baročno kiparstvo), slikarstva (baročno slikarstvo), književnosti (baročna književnost) in glasbe (baročna glasba). Barok se je v glasbi odražal predvsem preko bogate ornamentacije. Najbolj znan predstavnik te smeri je bil J. S. Bach.