| Zasebne
muzejske zbirke |
|
|
| Današnja misel |
|
|
|
| Ivo Krajnik –
Poti
umika |
Ivo Krajnik je bil med prvimi domačini, ki je začel odkrivati dogajanje
na Kobariškem med prvo svetovno vojno. Zbirateljstvu se je resneje
posvetil pred petnajstimi leti, ko se je upokojil. V njegovi zbirki se
je do danes nabralo toliko eksponatov, da je celotna hiša en sam muzej.
Ivo je s prijatelji že davnega leta 1968 privlekel iz Soče top iz prve
svetovne vojne. Takrat se ni toliko govorilo o prvi svetovni vojni. O
pomembnosti odkritja priča tudi izrezek iz hrvaškega časopisa,
razstavljenega v zbirki.
 |
Topove, ki so dolga
leta
ležali na dnu Soče, si danes lahko ogledamo nasproti stare bencinske
črpalke v Kobaridu, pred muzejem in ob cesti na poti v Kobarid. Tu si
lahko ogledamo tudi zanimiv italijanski tovornjak znamke FIAT, ki je
danes velika redkost. Njegova zbirka je nekaj posebnega tudi zaradi
načina, kako je do eksponatov prišel. Prebral je dnevnik italijanskega
vojaka in kasnejšega pisatelja Carla Emilia Gadde, v katerem opisuje
umik italijanske vojske po 12. soški bitki iz naših krajev. Pred nekaj
leti je bila knjiga prevedena v slovenščino in ima naslov Beležke iz
Kobarida. Ivo je izkopaval na krajih, ki so opisani v knjigi in našel
mnoge predmete, za katere po zaslugi dnevnika vemo, komu so pripadale.
Zapisi iz dnevnika in najdeni predmeti so lastniku pomagali sestaviti
zgodbo o občutjih umikajočih vojakov. Obiskovalec si mora za podroben
ogled zbirke vzeti precej časa, kar pa ni težko, saj o vsakem predmetu
iz zbirke izvemo marsikaj od zbiratelja. O vsakem, na videz še tako
nepomembnem predmetu se lahko poučimo, komu je pripadal, za kaj se je
uporabljal in kje je bil najden.
|
Ko vstopimo v hišo, se nam odpre pogled na preteklost. Po stenah na
stopniščih so razstavljene številne fotografije, na podestih pa tudi
orožje, kolesa in medicinski pribor. Glavni del zbirke je predstavljen
v treh kletnih prostorih, kjer se je komaj možno premikati med
različnimi orožji, posodami, steklenicami, konzervami, jedilnim
priborom, oblačili, odlikovanji in razno raznim orodjem.
 |
Lastnik je najbolj
ponosen
na umetniške izdelke, ki so jih vojaki izdelovali ali uporabljali v
prostem času. To so razni izrezljani ali kovani izdelki, orglice, križi
in podobno. Ti izdelki nam najlepše povedo, da so se v hribih borili
fantje in možje s čustvi. Ti osebni predmeti nam govorijo o življenju
posameznika, kar je v vojaški zgodovini velika redkost. Nam se je
najbolj ohranil v spominu oficirski meč, dolg približno 120 cm z
graviranim ročajem in nožnico.
Najbolj pretresljiv
pogled
pa so vzbudili vojaški čevlji, v katerih so še vedno kosti umrlega
vojaka.
|
|
|
|