Steblo

V celicah stebla je shramba vode. Tudi v sušnem obdobju vsebuje tkivo kaktusov 90 - 94 % vode. Mnoge nesukulentne rastline vsebujejo podoben, malo manjši odstotek vode, a je niso sposobne zadržati, zato ob suši ovenijo. Eden od vzrokov, da kaktusi izparevajo tako malo vode, je majhno število rež, skozi katere se izmenjujejo plini. Ta znaša od 15 - 70 rež na mm², kar je mnogo manj od "normalnih" rastlin (hrast: 550/mm²), pa še te so precej ugreznjene v povrhnjico, za povrhu pa so odprte ponoči in ne podnevi. Pri vrsti Blossfeldia liliputana so našli vsega 1 režo na mm². V obdobju suše se zaprejo tudi ponoči in ne prepuščajo vode. Navzlic temu lahko kaktusi rastejo tudi v takih razmerah. Ogljikov dioksid, ki nastaja v procesu dihanja, se ponoči začasno shranjuje v obliki kisline, kar pa je možno le v celicah z veliko vode.

Myrtillocactus cochal

Površina mnogih kaktusov je povečana z rebri ali bradavicami. Te tvorbe omogočajo učinkovito senčenje in hlajenje telesa v vročem puščavskem okolju, še posebno ob vetrovnem vremenu. Vetrovi pa so v biotopu brez obilice drevja značilen pojav.

Največji in najmanjši kaktus

Saguaro (Carnegia gigantea) lahko zraste preko 17 m. Foto: Nejc Slatner

Blossfeldia liliputana stara okoli 10 let.

Steblo pri opuncijah

Zaključeno stebno pri opuncijah se imenuje kladoda, uporabnega slovenskega izraza nimamo. Ploščati členki se z leti spremenijo v cilindrično steblo, stranski pa odpadajo in omogočajo tipično vegetativno množenje. 

Stebelni členki, Opuntia sp.