Bodica ali trn, to je zdaj vprašanje!

Če pogledamo z očmi botanika na ime za organ, ki nas zbode, piči ali raztrga kožo, skratka nekaj, kar se zadre v našo kožo, ni pravilen ne prvi ne drugi naziv.

Bodice (prickles) so izrastki iz povrhnjice rastlin, običajno so brez geometrijskega reda. Nimajo različnih 'sestavnih delov', ki bi kazali na razvoj iz delov lista, peclja ali stebla. Najbolj poznane bodice srečamo pri vrtnicah. Bodice pri kaktusih ne izraščajo iz povrhnjice, njihovo pojavljanje je urejeno.

Trni (thorns) so spremenjeni zakrneli rastlinski organi, najpogosteje steblo, ali list. Imajo dobro vidne, češrav precej zakrnele dele (žile, povrhnjice), po katerih lahko sklepamo, iz česa so nastali. Značilne trne imajo mlečki (g. Euphorbia), črni trn, sliva. Trni pri kaktusih nimajo nobenega ostanka osrednje žile. Z ligninom napoljnene celice nastajajo na bazi podobno kot naši nohti.

Bodice/trni (spines), torej organi, ki bodejo in trgajo pri kaktusih, naj bi bili spremenjeni listi, konkretno luskolisti popka rastnega vršička. Z njimi sicer niso našli prav nobene anatomske povezave, tudi vzorec njihove namestitve na areolah (phyllotaxis) nič ne spominja na Fibonačijevo zaporedje (1, 1, 2, 3, 5, 8...), ki je značilno za namestitev listov. A trenutno na boljšo definicijo še čakamo.Še brez pravega poslovenjenega imena čakajo izrazi kot so marginal teeth za ostre izrastke na listih pri agavah, bristles za ostre žleze.

Drugi domači izrazi kot so igla, špica, šivanka, ost, ..., vsi izražajo predmet, na katerem se zbodemo. Vsebinsko ustrezajo, strokovno pač ne. Bodeč organ, ki je značilen za kaktuse, torej (še) nima ustreznega imena.

Pri opuncijah vidimo prave, sočne liste, ki so na preseku okrogli, nad njimi šop glohid. Še višje je tvorno tkivo, iz katerega lahko zrastejo cvetni popki ali nova stebla.

Bodice oziroma trni

Povsem zadovoljivo ta rastlinski organ pri kaktusih ni definiran. Bodice jim lahko rečemo, čeprav botanično ni povsem korektno, ker bodejo. A tudi trni v anatomskem smislu to niso. A povsem napačna je trditev v mnogih učbenikih in priročnikih: "Kaktusi imajo namesto listov trne/bodice." Kaktusi imajo oboje hkrati, vendar listi pri vrstah iz poddružine Cactoidae zrastejo le do dolžine do 100 µm, nato jih preraste stebelno tkivo in jih zato ne opazimo.

Vloga trnov/bodic ni zgolj varovanje pred rastlinojedci, temveč tudi varovanje pred sončnimi žarki. Še posebej pomembni so pri oskrbi rastline z vodo. V najhujši puščavi na planetu, v Atakami, se ob vetrovih s Pacifika na bodicah nabira rosa, ki potem kaplja na zemljo. Pri nekaj vrstah so dokazali, da tkivo ob areolah lahko črpa vodo, ki se kondenzira na bodicah/trnih.

Bodice/trni mnogo pripomorejo k razmnoževanju, saj se odlično oprimejo dlake sesalcev, zaradi česar se odtrga ves brst in tako živali prenašajo del rastline daleč od matične rastline. Izjemno učinkovite so bodice opuncij (glohide),

Areole z glohidami (Opuntia sp.)

ki imajo izrazito grobo površinsko strukturo z nazaj zavihanimi mikroskopsko majhnimi kavlji. Ti se ugreznejo v kožo kot trnek v ribja usta in jih je silno težko (in boleče) odstraniti.

So bodice/trni nadomestek za liste?

Tako piše skoraj v vseh učbenikih, a je trditev neutemeljena in napačna. Današnje pereskije in opuncije imajo oboje, liste in bodice/trne. Bodice so povsem samostojen organ, izraščajo iz samostojnega meristema, ki je zelo blizu listnemu meristemu. Meristema se pogosto celo dotikata. Bodice/trni nimajo floema, ksilema, povrhnjice, listnih rež in spremljevalk, nikajo gobastega ali palisadnega tkiva, skratka ničesar, kar bi nakazovalo poreklo iz klasičnih listov ali stebel.

Poddružina Cactoidae, ki jih mnogi imenujejo "pravi kaktusi" pa ima liste povsem drugačne. Govorimo o braktejah, to so izrastki povrhnjice brez peclja in žil. Listi zrastejo do 200 µm, nato pa se njihova rast povsem zaustavi. Kljub množici poskusov z mutagenimi snovmi in elektromagnetnimi sevanji, rastlinskimi hormoni itd., ni še nikomur uspelo povzročiti, da bi meristem obnovili ali da bi se bodice (trni) spremenili vsaj toliko, da bi v njih prepoznali predhoden organ (list, pecelj ali steblo). Večje brakteje najdemo na zunanjem delu cveta pri pri nas dostopnih plodovih sadeža z imenom Dragon fruit (Hylocereus undunatus). Nimajo pa peclja in prilistov, ne morejo odpasti, ker nimajo vmesnega tkiva (abscission tissue), ki bi to odpadanje listov omogočilo. 

Prav na podlagi bodic/trnov/glohid se bo v prihodnje morda izkazala nova teorija, ki pravi, da pereskije, opuncije in kaktusi niso bližnji sorodniki in sploh ne sodijo v isto družino.

Ali obstajajo kaktusi, ki nimajo bodic/trnov?

Seveda, kar precej jih je. Najbolj znan in v zbirkah pogost kaktus brez bodic je peyotl. Bodice (trni) se pri eni od podvrst tega kaktusa pojavijo le v juvenilni fazi, sicer pa na njihovem mestu izraščajo laski (trihomi). Že rahel dež odnese tudi te organe, tako so rastline povsem gole in nezaščitene. Zelo podobne razmere srečamo pri rodovih Roseocacus in Ariocarpus. Kaktusi brez bodic (trnov) se pogosto pojavljajo kot mutanti. Ker so oblikovno zanimivi, so v zbirkah razmeroma pogosti.