Cvet

Večina cvetov je ob sončnem vremenu široko razptih. Mammillaria luethii in Echinocereus pentalophus.

Cvetovi kaktusov na videz niso prilagojeni puščavskim vremenskim razmeram. Čisto preveliki so in posledično trošijo preveč vode. Poleg vsega niso prilagojeni na specializirane opraševalce. V puščavah ni mnogo čebel, čmrljev, metuljev in podobnih opraševalcev, kot jih poznamo pri nas. Kaktusi namesto medu nudijo obilo cvetnega prahu. Tega nabirajo netopirji, mali glodalci, ptiči in nekatere žuželke.  Mnogi cvetovi, zlasti rumeni, širijo izrazite vonjave, ki spominjajo na plesnivost. Ti privlačijo zlasti vešče. Ker potrošijo mnogo vode, smejo biti cvetovi odprti le kratek čas, večinoma le po en dan ali noč. Ponoči odprti cvetovi so običajno beli ali rožnati, privlačijo predvsem netopirje.

Morfološko so si cvetovi kaktusov zelo različni. Opažam tri različne tipe:

Pereskije in levenbergerije

Plodnica je lahko nadrasla, polpodrasla ali podrasla. Glede na to lego po novejših raziskavah razdružujejo pereskije v dve poddružini, ki sta po sorodstvu zelo daleč vsaksebi. Pereskioidae (rodova Pereskia in Rhodocactus) - južna skupina - (imata nekaj časa zeleno steblo z režami) ter Leuenbergeridae - severna skupina - (nimajo rež na steblu, ki zgodaj postane plutasto). 

Pereskia weberiana

Prav mogoče je, da na slikah vidimo čašne in venčne liste, česar nimajo ne opuncije ne "pravi" kaktusi. Pereskia horrida. Če to drži, potem je povsem upravičena ideja, da so vrste teh dveh poddružin sorodne z družino tolčakovk (Portulacaceae).

Opuncije

Plodnico povsem jo preraste stebelno tkivo. Cvetna cev iz stebelnega tkiva je podaljšana, tako da je cvetišče (del cveta, iz katerega izraščajo prašniki in pestič) v obliki čaše (črke U). Od tu izraščajo prašniki, ki so zares številni. "Cvetni listi", ki so dejansko povsem pravi stebelni listi, prehajajo od takoimenovanih sepaloidov (zeleni) v petaloide (obarvani). Njihovo število je veliko, nedefinirano. Čašnih in venčnih listov nimajo.

Po cvetenju vsi listi odpadejo, plod se odebeli v sočno jagodo.

"Pravi" kaktusi

Če upoštevamo, da kaktusi nikoli niso imeli listov, nam bo zgradba cvetov pri njih povsem razumljiva. Brakteje (emergence stebla) se povečajo, razširijo in obarvajo. Spodnje brakteje so manjše, pogosto zelene. Proti vrhu cveta so čedalje večje in močno obarvane.

Na cvetnem popku se brakteje jasneje prepoznajo kot pri odprtem cvetu. Echinocactus macrodiscus.

Pestič je vedno en sam, običajno združen iz 12-18 plodnih listov. Vratovi so združeni v cev, brazde pa so proste in so dvignjene nad prašnike.

Prečno prerezan cvet Normanbokea valdeziana. (Norman Boke, po katerem se imenuje ta rod kaktusov, je bil botanik, ki je sredi prejšnjega stoletja obdelal anatomijo in morfologijo cvetov kaktusov.)

Plodnica s semenskimi zasnovami (znotraj) in okoliškim tkivom stebelnega poganjka (zunaj). 

Epitelantha micromeris, premer cveta 0,5 cm.Sredi cveta vidimo brazde pestiča in množico prašnikov.

Epitelantha micromeris, brazda pestiča. Premer 1,5 mm Brazda pestiča izda, iz kolikšnega števila plodnih listov (karpelov) je združena plodnica pestiča.

Plodni listi pri dnu niso zaprti, kakor je to običajno pri vseh kritocemenkah, pač pa so zlepljeni le po obodu. Tako ostane vrat pestiča cevast, semenske zasnove pa nezavarovane na dnu cvetišča in jih lahko opazujemo z otoskopom. Vsaka semenska zasnova ima svojo "popkovino" (funiculus).

Običajno so cvetni listi razprti, v vročini celo obrnjeni nazaj. Mnogo južnoameriških vrst obiskujejo ptiči, te imajo cevast cvet, ki je na vrhu le malenkost odprt. Brazda pestiča običajno moli iz cveta.

Cevasti svetovi Matucana sp., grebenasta oblika (forna cristata)

Barva cvetov je izjemno pestra. Najdemo vsemogoče barvne kombinacije, le modrih cvetov kaktusi (z eno izjemo) nimajo. Za modro obarvanost je potrebno barvilo antocian, tega pa v vsej družini kaktusov ni.

Plod

V večini primerov pride do oploditve semenskih zasnov le s pomočjo peloda druge rastline. Mesnate jagode (v botaničnem smislu gre za nepravi plod -false fruit-, ker pri njegovi tvorbi sodeluje v precejšnji meri stebelno tkivo), se ob zrelosti obarvajo rdeče in privlačijo predvsem ptice. Tudi mali glodalci jih z veseljem nabirajo.

Epitelantha micromeris, premer rastline 2 cm

Pogled iz notranjosti plodu, odprtina na sredi vodi proti cevi vratu pestiča. Homalocephala texensis

Mesnati plodovi so užitni, v nekaterih primerih tudi zelo okusni. Mnogi so uporabni za izdelavo marmelade in podobnih jedi. Plodovi opuncij prihajajo tudi na naše tržišče. V naših krajih cvetovi pogosto niso oplojeni, zato lahko iz odpadlega nedozorelega plodu zrastejo nove rastline.

Cylindropuntia leptocaulis

Pri nekaterih opuncijah lahko kar na plodu zraste še en cvet in nato še en in še en...

Opuntia cylindrica ima nanizane plodove iz prejšnjih let, ki ne odpadejo do pozne starosti.

Plodovi omogočajo kaktusom optimalno razširjanje. Užitne plodove večinoma pojedo ptiči ali sesalci, nekaj semen pa se neprebavljenih izloči iz živalskega telesa na precej oddaljenem mestu. Nekateri semenski mešički so zgrajeni tako, da se semena stresejo iz njih, brž ko kakšna žival izpuli dozorel plod z rastline. Plodovi teh imajo štrleče ostanke cvetnih listov. Živali jih pulijo in nato uporabijo pri gradnji gnezd. Tretji način je razširjanje semen s pomočjo mravelj in drugih žuželk, ki sladke plodove odnašajo v mravljišča, vmes pa izgubijo marsikatero seme. Nekateri plodovi se kar celi oprimejo dlake sesalcev in z njimi prepotujejo precejšnje razdalje.

Semena pereskij in opuncij so precej drugačna kot jih imajo kaktusi. Včasih potrebujejo le dva dni ugodnih pogojev, pa že vzkalijo.

Seme opuncije in kaktusa

Klični listi

Klična lista (Homalocephala texensis) sta še najdaljša lista pri kaktusih, vsi naslednji zakrnijo pri velikosti do 2/10 mm in jih preraste povrhnjica stebla.

Sejanec opuncije (Opuntia ficus-indica) ima velike in sočne klične liste, prave liste pa mnogo manjše.

Sejanec majuvenije (Maihuenia patagonica).