Pravna informatika

mag. Janez Toplišek

Program dela za leto 1997 s komentarjem soavtorja programa, ki se nanaša na nastanek in izvajanje programa (svoj kratek komentar lahko pošljete tudi vi - pridržana je pravica do redakcijskih popravkov).

* Posamezne teme programa najdete tudi v kazalu.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Pravniško društvo Ljubljana
Sekcija za pravno informatiko

1. Vsebina dejavnosti
1.1. Izobraževanje
1.1.1. Seminar Internet za pravnike
1.1.2. Predstavitev na okrogli mizi
1.1.3. Sodelovanje s Pravnima fakultetama
Nagradni razpis za študente Pravnih fakultet
1.2. Internet
1.2.1. Domača stran Pravniškega društva Ljubljana

1.2.2. Domača stran Zveze pravnikov
1.3. Dnevi pravnikov Portorož 1997
1.3.1. Sekcija Informatika in pravo

Referati  Poročilo in sklepi Portorož'97

1.3.2. Računalniška delavnica
1.3.3. Dnevi pravnikov na Internetu

1.4. Diskusijska lista SLO-IUS
1.4.1. Pridobivanje novih članov
1.4.2. Simulacija sodnega postopka
1.4.3. Odpiranje novih specializiranih list

1.5. Informatika in pravo (časopis)

1.6. Elektronski dostop do predpisov in drugih pravnih informacij
1.6.1. Akcija za brezplacen dostop do elektronske oblike avtentičnih besedil predpisov
1.6.2. Dostopnost pravnih informacij v Sloveniji.
1.6.3. Ocena izvedbe elektronskega Uradnega lista RS in potrebni predlogi v zvezi s tem
1.6.4. Avtentičnost elektronsko objavljenih predpisov.

2. Način dela sekcije

2.1. Sestanki

2.2. Elektronska pošta

2.3. Poročanje o sprotnih dejavnostih

3. Pridobivanje novih članov 

1.1. Izobraževanje

1.1.1. Seminar Internet za pravnike
Seminar Internet za pravnike, ki je bil prvič izveden aprila 1997, je naletel na zelo dober odziv, predvsem med udeleženci, zaznati pa je tudi velik interes za ponovitev. Seminar je imel tudi pozitiven finančni učinek za Društvo. Zato bi ga bilo treba še večkrat ponoviti, seveda vsakič obnovljenega in posodobljenega.

Obstajajo tudi možnosti, da bi ga pripravili (in prilagodili) za ožje skupine (n.pr. za sodnike, odvetnike) predvem pa tudi za državne organe, ki množično prehajajo na Internet.

1.1.2. Predstavitev na okrogli mizi
Ena od naslednjih okroglih miz Društva bi morala biti posvečena Internetu in pravni informatiki. Za to priložnost bi lahko tudi prilagodili (skrajšali) seminar Internet za pravnike. V vsakem primeru pa bi morala predstavitev potekati v živo, tako da bodo naši kolegi pravniki dobili pravi občutek o tem, kakšne prednosti ponuja Internet in kaj vse je danes že možno dobiti v svetu elektronskih informacij.

1.1.3. Sodelovanje s Pravnima fakultetama
Glede na to, da sta obe pravni fakulteti že zelo lepo opremljeni z računalniško infrastrtukturo in da med študenti obstaja velik interes za pravno informatiko (veliko večji, kot pa med predavatelji), bi bilo dobro razvijati dosedanje sodelovanje (nekateri najaktivnejši člani Sekcije so študenti!) in vzpostavljati še nove oblike, pri tem pa težiti predvem k temu, da bi pritegnili tudi predavatelje in vodstva fakultet. To je namreč predpogoj za (še) hitrejši razvoj pravne informatike v Sloveniji.

Po svojih možnostih bo Sekcija z nagradnimi razpisi spodbujala raziskave in naloge, zanimive za sekcijo. Nagradnih razpisov se lahko udeležijo študentje in absolventje pravnih fakultet.

Komentar:

Razpis je že objavljen na obeh pravnih fakultetah!

NAGRADNI RAZPIS ZA ŠTUDENTE PRAVNIH FAKULTET  V imenu sponzorjev: Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ljubljanska banka, d.d., SKB Banka, d.d., Gospodarski vestnik, d.d.  razpisuje Pravniško društvo Ljubljana, Sekcija za pravno informatiko, nagrade za dela s področja pravnih vprašanj informacijske tehnologije oz. uporabe te tehnologije na pravnem področju (teme, ki so predložene v razpisu ali druge teme, ki spadajo v razpisana ali sorodna področja). Dela so lahko napisana posebej za razpis ali pa so redni izdelki iz študijskega dela. Delo je lahko tudi "terenska" raziskava ipd.  1. Možni udeleženci razpisa:  Študenti obeh pravnih fakultet na vseh stopnjah (tudi mag. in dr.) in absolventi. Velja tudi za študij ob  delu! Udeleženec mora imeti omenjeni status v trenutku oddaje dela.  2. Trajanje razpisa   Od objave, do 15.6.1998, ko morajo dela prispeti na uredništvo Pravne prakse. Komisija bo nagrajena dela izbrala v 10 dneh po poteku razpisa. Rezultati bodo objavljeni v Pravni praksi.  3. Predložena področja in primeri naslovov tem:

1.2. Internet

1.2.1. Domača stran Pravniškega društva Ljubljana
Zaenkrat je Sekcija in delno tudi Društvo predstavljeno na Internetu le z nekaj stranmi na IUS-INFU. Dobro pa bi bilo temu posvetiti več pozornosti. Danes se namreč že vsaka solidna organizacija predstavlja s svojo domačo stranjo na Internetu. To pa bi bilo možno doseči le s koordiniranio dejavnostjo tako Sekcije kot tudi vodstva Društva. Predvsem bi se morali odločiti, kje bo domača stran locirana, kdo jo bo izdelal, oblikoval, predvsem pa vzdrževal. Sekcija bo tu lahko igrala pomembno vlogo pri izvedbi, vsebinska gradiva pa bodo morala prihajati od vseh aktivnih organov in članov Društva. Strani naj bi bile na nekomercialnem mestu (Arnes, PF...).

1.2.2. Domača stran Zveze pravnikov
Podobno kot za Društvo bi bilo tudi za Zvezo potrebno, da se predstavi na Internetu. Naše Društvo bi bilo tu lahko pobudnik, Sekcija pa izvajalec. Jasno je, da bi bilo treba za tovrstne aktivnosti zagotoviti tudi določena dodatna finančna sredstva. Strani naj bi bile na nekomercialnem mestu (Arnes, PF...).

1.3. Dnevi pravnikov Portorož 1997

1.3.1. Sekcija Informatika in pravo
Tako kot v prejšnjem letu bo tudi letos potekala posebna sekcija "Informatika in pravo", člani Sekcije pa bodo pri tem sodelovali kot moderatorji in predavatelji.

Komentar:

Referati:   1. spec. Anton Tomažič: Sodobni informacijski sistemi za spremljanje zakonodaje  2. Tomaž Ilešič: Deset zančilnih pravnih problemov rabe interneta  3. Gorazd Perenič: Šifrirana sporočila v elektronskem pravnem poslovanju in pravni vidiki šifrirnih tehnik  4. mag. Janez Toplišek: Vprašanja jurisdikcije v elektronskem prostoru  5. dr. Krešo Puharič: Nova pravna vprašanja intelektualne lastnine v odprtih elektronskih okoljih  Predstavitve:  1. Bojan Verbič, Gorazd Perenič: Informacijska podpora zakonodajnemu postopku v Sloveniji  2. spec. Anton Tomažič: Pravni in poslovni informacijski sistem IUS-INFO na internetu  3. mag. Janez Toplišek: Interni pravni informacijski sistem s pomočjo hiperteksta

Poročilo in sklepi:

Dnevi slovenskih pravnikov v Portorožu '97   Delo in predlogi sekcije "Informatika & pravo"  Sekcija je z referati, predstavitvami in računalniško delavnico obravnavala tri povezana področja, ki zadevajo pravno stroko, in jih je kot rdeča nit označevalo delo z internetom (z odprtimi elektronskimi okolji). Udeleženci sekcije so lahko zlasti med predstavitvami in v računalniški delavnici dobili vrsto praktičnih napotkov. Glede na to, da so referati in predstavitve te sekcije že v minulem letu opravili pionirsko delo na področju navajanja elektronsko dostopnih virov, so gradiva te sekcije še posebej uporabna v elektronski obliki (v elektronski izdaji referatov, na spletnih domačih straneh avtorjev ipd.).  Uporaba informacijske tehnologije v pravu - delovno okolje pravnika v prihodnosti  Večina pravnikov se še ne zaveda, kako bo njihovo delovno okolje v prihodnosti zaznamovala sodobna elektronska informacijska tehnologija. Ne gre več le za pravne informacije, temveč za elektronsko pravno poslovanje. Referat kolega Gorazda Pereniča je opisal pomen rabe šifrirnih tehnik pri takšnem poslovanju. V nekaterih razvitih državah je to že povsem običajen način dela pravnih pisarn, sodišč, davčnih in drugih upravnih organov ipd. Opozoril je, da še nikjer ni zadovoljivo rešeno nasprotje med ustavno zagotovljeno pravico do zasebnosti (do tajnega poslovanja) in med pravico države, da v vnaprej predvidenih primerih sme razbrati sporno sporočilo. Šifrirne tehnike namreč prvič v zgodovini omogočajo masovno tajno občevanje med osebami, pri čemer država v uporabnem času ne zmore slediti vsebinam sporočil, ki so povezana s kaznivimi oz. celo z mednarodno nevarnimi dejavnostmi.  Ker postajajo pravni informacijski sistemi kompleksni in zahtevni, se pri vsakem pravniku (pravni službi) pojavi vprašanje, ali ne bi mogel določenefa dela svojih potreb po pravnih in podobnih informacijah zadovoljiti kar s svojo "lokalno" zbirko. Ena od rešitev v tej smeri je interni pravni IS s pomočjo hiperteksta, ki ga je predstavil mag. Janez Toplišek. Gre za zamisel t.i. intraneta - to je notranjega poslovanja, na enak način, kot delamo v odprtem okolju interneta. V prihodnosti se razvoj ne bo ustavil pri zagotavljanju pravnih informacij, temveč bo ponudil celovite rešitve za elektronski način pravnega poslovanja.  Pravna informatika  Očitno je, da sodobni pravnik potrebuje hitre, neposredno dostopne in celovite pravne informacije. Spec. Anton Tomažič je v svojem referatu "Sodobni informacijski sistemi za spremljanje zakonodaje" prikazal glavne značilnosti, ki jih mora imeti informacijski sistem za spremljanje zakonodaje. Ne gre za IS, ki bi bil ločen od drugih pravnih informacij, saj mora povezovati tudi ostale relevantne informacije, kot so judikati in pravna literatura. Predpis mora biti ponujen v vsej svoji časovni in vsebinski razsežnosti: skozi nastajanje v zakonodajnem postopku, kot veljaven čistopis predpisa v določenem trenutku in v povezanosti z ostalimi predpisi. Nosilci teh IS so: parlamenti, uradna glasila, vlade in komercialni ponudniki. Delitev dela med njimi je v posameznih državah različna in referat navaja primere iz sosednjih in nekaterih evropskih in drugih razvitih držav. Elektronska oblika predpisov je sprožila povsem nova vprašanja, kot so avtorske pravice v zvezi z objavljanjem, razmerje med javnim sektorjem in komercialnimi ponudniki, pojavljajo pa se tudi nove zamisli o prostem dostopu do predpisov in drugih pravnih informacij.  Opisani referat je zanimivo dopolnila predstavitev g. Bojana Verbiča iz Državnega zbora Ta je pokazal, kako s pomočjo posebne rešitve v okolju LotusNotes z lahkoto spremljajo nastajanje predpisa in druge postopke v Državnem zboru. Ko bo ta rešitev zaživela v celoti in bo dostopna tudi širši javnosti, bo videti delovanje Državnega zbora dosti preglednejše, in se bo izboljšala tudi javna predstava o njem.  V svoji predstavitvi je kolega Tomažič prikazal novosti v pravnem in poslovnem informacijskem sistemu IUS-INFO. Njihova glavna značilnost je dostopnost preko interneta in povezanost predpisov ter drugih pravnih informacij z zbirko judikatov (dogovor z Vrhovnim sodiščem).  Pravni vidiki elektronskega poslovanja (zlasti v odprtih elektronskih okoljih)  Kolega Tomaž Ilešič je povzel značilnosti glavnih pravnih vprašanj, ki se pojavljajo z rabo interneta. Referat je pregleden in poučen zlasti za pravnika, ki na internet šele vstopa. Obdeluje pravna vprašanja, ki se nanašajo na avtorske pravice v odprtem elektronskem okolju, probleme v zvezi z elektronskimi naslovi (naslavljanjem), sklepanje pravnih poslov po elektronski poti, elektronsko podpisovanje, plačilne mehanizme in elektronski denar, vprašanja zasebnosti splošno in pri delu z elektronsko pošto, rabo šifrirnih tehnik in vse bolj izstopajoče vprašanje pravne pristojnosti.  "Vprašanja jurisdikcije v odprtih elektronskih okoljih" mag. Janeza Topliška je referat, ki se loteva enega ključnih problemov v internetu. Glede na to, da v odprtih elektronskih okoljih ne gre za "prehajanje čez mejo", temveč za "dogajanje hkrati po vsem svetu", so postale omejeno uporabne dosedanje predstave o pristojnosti, ki so povezane s fizično predstavo o prostoru. Pri tem se je pojavila nevarnost, da bi iz "elektronske" prisotnosti po vsem svetu izpeljali poenostavljeno "domnevno pristojnost kjerkoli". K sreči sodna praksa kaže, da bodo sodišča (državni organi) v vsakem primeru posebej iskala dodatne navezne okoliščine, ki bodo obravnavani primer razumno (funkcionalno) povezale s pravom foruma. Tako sodišča kot tudi zakonodajalci so z internetom previdni, saj bi preštevilne, omejujoče in prenagljene odločitve škodovale razvoju tega medija, ki ga štejejo med največje dosežke človeštva. Referat opozarja tudi na težavo, kako v internetu uresničiti načelo ignorantia iuris nocet.  Prof. dr. Krešo Puharič je ob svojem referatu "Nova pravna vprašanja intelektualne lastnine v odprtih elektronskih okoljih" opozoril na to, da se pravo prepočasi odziva na nove izzive elektronskih informacijskih tehnologij. Številna vprašanja varnosti v medmrežju internet so še odprta. Avtorskopravni vidiki in vprašanja pravic industrijske lastnine dobivajo nove razsežnosti, ki jih je le deloma možno obravnavati z obstoječimi pravnimi orodji. V ustni predstavitvi je še dodatno nanizal odgovorne naloge, ki čakajo pravno stroko pri oblikovanju novih pravil za elektronsko poslovanje v Sloveniji.  V sekciji "Informatika in pravo" smo izoblikovali tele glavne predloge:  Slovenija zaostaja za načrti (še bolj pa za izvedbo) glede osnovne pravne infrastrukture za elektronsko poslovanje. čeprav obstajajo vzorčni predpisi teles OZN in zgledne celovite in delne rešitve v mnogih državah, v Sloveniji država še ni izoblikovala celovite pobude, kako bi pravno olajšala in predvsem spodbudila elektronsko poslovanje. To je tem bolj nerazumljivo, ker delne rešitve elektronskega poslovanja v nekaterih segmentih v Sloveniji že (pollegalno) delujejo.  čeprav menimo, da je možno z ustvarjalno uporabo veljavnega prava kriti tudi nekatere rešitve elektronskega poslovanja, pa je nujno treba po eni strani iz predpisov intenzivneje odstranjevati relativne in absolutne pravne ovire za takšno poslovanje, po drugi strani pa poskrbeti za spodbudno novo pravno infrastrukturo (za posamezne sestavine, kot je npr. digitalno podpisovanje ali elektronsko poslovanje širše). Takšni predpisi bodo omogočili predvidljivo okolje za poslovanje (gospodarsko in nepridobitno), kar je eden prvih pogojev za uspešen razvoj. Učinkovito elektronsko poslovanje bo tudi eden od načinov našega hitrejšega povezovanja z Evropo in ostalim svetom. V primerjavi z drugimi državami pri nas v podporo tej usmeritvi ni organiziranih pritiskov in pobud s strani gospodarstva.  Slovenski javni pravni informacijski sistemi so parcialni, premalo usklajeni in že v samem načrtovanju v glavnem namenjeni le državi (njenim organom). To je v nasprotju z razvojno usmeritvijo podobnih informacijskih sistemov v razvitem svetu, kjer je ena bistvenih usmeritev približevanje države državljanom. Zato mora postati bistvena sestavina pri načrtovanju vsakega javnega informacijskega sistema njegova dostopnost državljanu-uporabniku. Pri javnih informacijskih sistemih, ki že začenjajo delovati za potrebe omejenega kroga pravnih uporabnikov (primer sodnega registra ipd.), zahtevamo, da se takoj začnejo potrebne priprave za splošno rabo za vse zainteresirane in v končni izvedbi - za vsakega državljana. če je ceneje, naj država v ta namen uporabi uspešne komercialne ponudnike.  Ustavna pravica do svobode informiranja je v Sloveniji invalidna: predlagamo, da se takoj začnejo priprave za predpis o prostem dostopu do javnih (pravnih) informacij. Osnovno izhodišče te pravice je, da ima vsak državljan, ne da bi pojasnjeval svojih razlogov, pravico do vseh informacij države (javnega sektorja), izvzete so le tiste informacije, ki so izrecno vnaprej izločene. To je pristop, ki je že uveljavljen v mnogih demokratičnih državah na svetu (prim. ZDA, Nemčija).  Škoda je, da se na Pravni fakulteti v Ljubljani zmanjšuje pomen predmeta "pravna informatika". Po mnenju sekcije ni problem v širitvi samega predmeta "pravna informatika" na obeh slovenskih pravnih fakultetah, temveč v tem, da bi se poučevanje pravnih predmetov v večji meri približalo bodočemu delovnemu okolju pravnika. To pa pomeni bistveno bolj poglobljeno uporabo elektronskega poslovanja in pravne informatike neposredno pri vseh študijskih predmetih. Ta usmeritev ne zahteva pretiranih vlaganj, lahko pa prinese velike učinke stroki. Omogočila bi tudi razmeroma preprosto mednarodno študijsko povezovanje slovenskih pravnih fakultet pa tudi vseslovensko medfakultetno študijsko povezovanje.  Bodoče delo slovenskih pravnikov bo v veliki meri zahtevalo hiter in sproten elektronski dostop do pravnih informacij - tujih, zlasti evropskih, in domačih. Tak način dela mora postati samoumeven že med pravnim študijem. Pri dostopnosti do pravnih informacij se mora Slovenija zgledovati po načrtih razvitih držav in ne po stanju v teh državah.  če ne bomo našli ustreznejšega, povsem slovenskega izraza, predlagamo, da se "internet" - kot izraz za medij (tako kot radio ali televizija) - piše z malo začetnico.  Vodja sekcije  mag. Janez Toplišek

1.3.2. Računalniška delavnica
Organizacija Računalniške delavnice bo podobna kot doslej, s tem da bo vsebinski poudarek na Internetu. Dobro bi bilo zagotoviti nekoliko več računalnikov in komunikacijskih povezav, tako da bi obiskovalci delavnice lahko tudi sami brkljali po Internetu v stilu CyberCaffee…

1.3.3. Dnevi pravnikov na Internetu
če je bila novost Dnevov 1996 posebna zgoščenka, katero so brezplačno prejeli vsi udeleženci (na njej pa so bili tudi kompletni referati), pa bi bila novost Dnevov 1997 v tem, da bi kompleten dogodek potekal tudi na Internetu. V sodelovanju z GV-jem bi lahko že nekaj mesecev prej pripravili opis, program, cenik in obrazce za prijavo. Pravočasno bi na posebno domačo stran namestili vse referate in razne njihove dopolnitve ter vse dogodke (urniki, prostori, obvestila, itd.). V sodelovanju z lokalnimi dejavniki bi lahko pripravili tudi predstavitve kraja ter možnost rezervacije hotelov. Po preteku Dnevov bi na domači strani bili dosegljivi razni dodatki, sklepi, poročila in zaključki. Morda bi lahko strani postale kar stalne, s tem da bi se v naslednjem letu na istem mestu pojavili Dnevi 1998.

1.4. Diskusijska lista SLO-IUS

1.4.1. Pridobivanje novih članov
Število udeležencev liste se nenehno povečuje (ob pisanju tega programa se bliža številki 100), vendar bi veljalo še nadalje skrbeti za širjenje. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da tovrstne liste začnejo res dobro funkcionirati ter postanejo zanimive in koristne pri številu nekaj sto stalnih udeležencev. Zato bomo še naprej skrbeli za oglaševanje v Pravni praksi ter direktno na Internetu.

1.4.2. Simulacija sodnega postopka
Na listi bomo organizirali simulacijo sodnega postopka v elektronski obliki. Izbrali bomo temu ustrezno tematiko, si porazdelili vloge (sodniki, porotniki, tožniki, odvetniki, price itd.), nato pa tudi izpeljali postopek v večih fazah. Ob tem bomo preizkusili tudi nekatere najnovejše tehnologije (n.pr. telekonference, audio, video, itd.) ter opozarjali predvem na nova in nerazrešena (predvem pravna) vprašanja. Višek simulacije bi se predvidoma vršil med Dnevi pravnikov 1997.

1.4.3. Odpiranje novih specializiranih list
Po potrebi in glede na izkazani interes bomo uvedli tudi nove specializirane liste, in sicer glede na tematiko (po pravnih podoročjih) in/ali glede na ožje interesne skupine pravnikov.

1.5. Informatika in pravo (časopis)

Dobro bi bilo najti ljudi, ki bodo zagotavljali dovolj gradiva ter skrbeli za pogostejšo pripravo posebne priloge Pravne prakse - Informatika in pravo.

Jasno je, da bodo člani Sekcije delovali tudi v drugih vlogah in okoljih ter predvsem tudi objavljali strokovne članke, vendar se bodo v teh primerih pojavljali kot posamezniki.

1.6. Elektronski dostop do predpisov in drugih pravnih informacij

1.6.1. Akcija za brezplacen dostop do elektronske oblike avtentičnih besedil predpisov

Komentar:

Obračamo se neposredno na pravno in demokratično državo. Problem je izčrpno opisan v članku: "Kdo bo prodajal zakoneč". Pravni informacijski sistemi v Sloveniji so neusklajeni in namenjeni državnim organom oz. velikim uporabnikom. Nobena vizija informacijskega sistema ne predvideva brezplačnega in neposrednega dostopa do sistema za nudenje pravnih informacij državljanu in malemu podjetniku in mnogim skupinam državljanov, ki jih v tem položaju lahko štejemo za marginalizirane.  Internet omogoča, da država na cenen in neposreden način zagotavlja dostop do predpisov in drugih javnih informacij. S stroškovnega vidika so informacije lahko razdeljene v več skupin. Obveljati pa bi moralo splošno načelo cene, ki bo blizu marginalnim stroškom (goli stroški razmnoževanja oz. prenosa, brez tistih stroškov, ki jih je za nastajanje, predelavo in shranjevanje informacije davkoplačevalec že plačal).  Zlasti besedila predpisov bi morala biti dostopna neposredno, preprosto in brezplačno. Že danes se lahko vprašujemo, ali bomo v prihodnosti v Sloveniji imeli prost dostop do ameriških, angleških, nemških in zambijskih predpisov ter judikatov, do slovenskih pa neč  V nekaterih državah so ta načela uspešno podprli ugledni politiki, saj so jih prepoznali kot del svoje politične uveljavitve. Upajmo, da jih bo sprejel kdo tudi pri nas. Brezplačni dostop do elektronske oblike predpisov v ničemer ne posega v papirni uradni list, ki bo mnogim sedanjim uporabnikom še vedno pomemben vir informacij.

1.6.2. Dostopnost pravnih informacij v Sloveniji.
Ali potrebujemo poseben predpis, ki bo pomagal udejaniti ustavno načelo svobodnega dostopa do informacijč

Komentar:

V članku "Kdo bo prodajal zakoneč" smo dokazali, da obstaja veliko dejanskih ovir, da bi bili državljani in drugi pravni subjekti v (danih razmerah) ustrezno seznanjeni s predpisi. Kot kažejo izkušnje iz nekaterih držav, je možno z odprtimi elektronskimi omrežji in z usklajenim približevanjem države državljanu te razmere bistveno izboljšati. En teden po objavi gornjega članka, je eno od pristojnih ministrstev z okrožnico opozorilo svoje "izpostave", da morajo strankam zagotoviti dostopne Uradne liste med uradnimi urami. V svetu se jasno oblikuje vsebina ustavne pravice do informiranosti in vsaka dejanska ali formalna ovira pri tem pomeni protiustaven položaj.

1.6.3. Ocena izvedbe elektronskega Uradnega lista RS in potrebni predlogi v zvezi s tem

Komentar:

Med uporabniki je precej pripomb na sedanjo elektronsko izvedbo Uradnega lista. čeprav je Slovenija med prvimi uvedla e-obliko UL pa vse kaže, da je pri snovanju in izvedbi sistema premalo sodelovala pravniška (uporabniška) javnost

1.6.4. Avtentičnost elektronsko objavljenih predpisov.

2. Način dela sekcije

2.1. Sestanki

Predvidoma bi se fizično sestali le še dvakrat letno in sicer v prostorih računalniške učilnice na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po potrebi bi se seveda srečevali tudi pogosteje, vendar le toliko, kot bi zahtevali zastavljeni projekti in v ožjih zasedbah, glede na nosilce in izvajalce.

2.2. Elektronska pošta

Večina medsebojnih stikov bo potekala s pomočjo elektronske pošte ter nameščanja dokumentov na Web. Po potrebi bo vzpostavljena tudi posebna, tehnična diskusijska lista.

2.3. Poročanje o sprotnih dejavnostih

Tiste aktivnosti, ki se realizirajo v kakršnihkoli dokumentih, bomo nameščali na Web, tako da bo čimveč članov obveščenih o čimveč detaljih in aktivnostih (drugih) članov Sekcije. Na koncu leta bo tako možno končno poročilo takoj opremiti s povezavami, ki bodo omogočale zelo podrobno ilustracijo dejavnosti Sekcije. Ta način dela bomo predvidoma prenesli tudi na druge sekcije in organe Društva.

Komentar:

Tudi ta domača stran naj bi prispevala k izvedbi te točke programa.

3. Pridobivanje novih članov

V delo Sekcije bomo skušali vključiti čimveč novih članov, posebno mladih. V ta namen bomo v Pravni praksi večkrat pisali o naših aktivnostih ter pozivali kolege da se nam pridružijo.

Navedeni program je dokaj zahteven in bo uresničljiv le, če se bodo dosedanjim (približno petim) aktivnim članom pridružili še novi.

Ljubljana, avgusta 1997 

Na vrh