Rodoslovje - prva stran nazaj 
grb
Slovensko  
rodoslovno društvo 
Stare rodbine na Slovenskem

Kazalo:
Rodovina Skender v Kostelu (mag. Stanislav Južnič) 
Potomci Štefana Mazolla


Rodovina Skender v Kostelu (mag. Stanislav Južnič)

Najstarejši viri za to snov so urbarji iz let 1494, iz prve polovice 16. stoletja in iz leta 1570. Sledijo likvidacijski izvlečki iz let 1681 in 1759 ter rectificirani dominikalni akti iz petdesetih let 18. stoletja. Od leta 1702 imamo na voljo tudi matične knjige. V pomoč so nam tudi zapisi v mitninskih knjigah, v korespondenci kranjskih deželnih stanov, v spisih o župniji Kostel v vicedomovem, nadškofijskem in prifarskem arhivu itd.

1. Poreklo Skendrov

Skender je muslimanska, morda lahko rečemo kar "turška" inačica imena Aleksander. Po legendi, ki mi jo je posredoval E.Skender iz ZDA, naj bi bil Turki zajeli njihovega prednika na Kočevarskem ali morda na Kostelskem. Kot mlad fant je potem služil v turški vojski med janičarji in se je lahko vrnil domov šele trideset let pozneje.

Kot vse podobne legende, tudi ta ne govori o času dogodka. Postavimo ga lahko kamorkoli v stoletja, ki so sledila sredi 15. stoletja.

Viri zgodbi ne nasprotujejo, saj Skendri v hrvaškem Kužlju niso bili navadni tlačani. Najstarejša ohranjena gospodarska listina z območja Gorskega Kotarja na Hrvaškem poroča o Mikulli Zkenderu, ki je grofu Petru Zrinjskemu (1621-1671) 15.9.1641 oziroma 5.7.1642 posodil 50 dukatov. Zrinjski je gospodaril v lansko leto obnovljenem dvorcu v Brodu na Kolpi in je Zkenderu v jamstvo dal zemljo poleg zaselka hrvaškega Kužlja desno ob današnjem mostu, gledano s kranjske strani. Zaselek se je že tedaj imenoval "Sella Skendrova", prav tako kot hrib nekaj kilometrov zahodno. To morda pomeni, da Mikulla Zkender ni bil prvi svojega rodu v teh krajih.

2. Skendri v Kostelu

a) Prvi zapisi

Konec 18. stoletja so se Zkendri iz Kužlja razširili še v sosednje hrvaške vasi ob Kolpi, pa tudi na Kranjsko stran. Pri izgovorjavi priimka verjetno ni bilo večjih razlik, pri zapisovanju pa najdemo tudi Szkendre, Schendre in celo Škendre.

Najstarejši kranjski krstni zapis imena Skender je ohranjen za vasico Lase (danes Laze nad Kužljem) z dne 13.9.1705, v Kužlju pa 2.4.1709. Preselitev dela družine čez Kolpo ni bil povezan z nikakršnimi posebnimi težavami, saj se je na obeh straneh govorilo enako narečje. Še več: kostelski graščak baron Androcha, sicer član ljubljanske Akademije Operozorum, je bil potomec reških trgovcev. Kostelski župnik Retl je bil Kočevar, torej nemškega rodu, njegov kaplan Knesicz pa je bil Hrvat. Torej mešanje treh jezikov in narodov.

Skendri so se v prvi polovici 18. stoletja naselili tudi v osem kilometrov vzhodnejših, višje ležečih kostelskih Novih selih, na polovični kmetiji Osselniza, ki je dobila pozneje številko 5. Tam so postali posebno ugledni tlačani, saj je 26.12.1735 Grego Skender kot ključar cerkve sv. Jakoba v Banja Loki daroval kostelski župniji ob smrti župnika.

15.12.1746 in leta 1766/67 je bil Gerga Skender "von Nouassella" med voditelji upora proti kostelskemu graščaku. čeprav je bil po prvem uporu skupaj s tovariši prisiljen v slovenskem jeziku obljubiti zvestobo gosposki, ga je k ponovnemu puntanju zapeljal tudi razmeroma velik dolg za leto 1758, ki je leta 1759 znašal 4 fl 57 kr in 5 denaričev v denarju in naravi. Kot puntar povratnik je bil zato še posebno strogo kaznovan s tepežem in zaporom na ljubljanskem gradu.

Na Skendrovo kmetijo v Novih selih se je priženil Delač, ki je tam ostal do danes. Moška veja upornega Skendrovega rodu se je nadaljevala s priženitvijo v manjšo nižje ležečo vas Vimoll. Hiši je bila prav v tistem času dodeljena številka 9. V naslednji generaciji se je Skender od tod 12.6.1791 priženil nekaj sto metrov nižje v Jastarbatsko št.11 pod 525 m visokim osamelcem Jasternikom. Skendri pa so imeli tudi mlin na bližnjem potoku, po katerem se je vasica pozneje preimenovala v Gorenji potok. Nevesta je bila hči glavnega voditelja kostelskega upora 1766/67 Jerneja Gladda alias Bartholme Hungerja, ki se je pred vojaki in pred kaznijo uspešno skril na Hrvaško.

b) Skendri na Kočevskem

četrtinska kmetija v Jasterniku ni bila posebno donosna in je ležala v neposredni bližini Kočevarjev. Tako po koncu fevdalizma leta 1848 Skendri niso kupili svoje kmetije, temveč pomladi 1849 raje večjo polovično kmetijo v nekaj kilometrov vzhodnejšem kočevarskem Zdihovu (Oberskrill 4).

Življenja na robu kočevarske naselitve je zdihovske Skendre zelo hitro vzgojilo v nemškem duhu, čeprav so se vseskozi ženili s Kostelkami. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja so se izselili v Pennsylvanijo, kjer živijo še danes. Njihov potomec polkovnik Edward Skender iz Mechanicsburga v Pennsylvaniji je direktor Gottscheer Research and Genealogy Association v ZDA in je prispeval veliko podrobnosti za pričujoči zapis.

c) Skendri na Kranjskem danes

Danes je le še ena družina s priimkom Skender v Kostelu. Nekaj Skendrov živi v Kočevju, več pa v Ljubljani. Največ Skendrov pa je slejkoprej v Gorskem kotarju.

Tako je zgodovina Skendre selila vzdolž slabih dvajsetih kilometrov zračne razdalje nad dolino zgornje Kolpe. V tej mešanici treh jezikov oziroma narodov so iz njih v nekaj rodovih nastali Hrvati, Slovenci ali Nemci, pač glede na to, v katerem okolju so živeli v drugi polovici preteklega stoletja.

Zaključek

Razprava je povezala legendo, ki živi pri potomcih, z ohranjenimi dokumenti o Skendrih. Prikazuje medsebojno dopolnjevanje med raznolikimi viri, ki jih mora uporabiti raziskovalec. Predvsem pa nas opozarja, kako težko bi bilo pred stoletji prebivalcem juga osrednje Kranjske odgovoriti na vprašanje "ali si Slovenec?", ki se nam morda danes zdi na mestu. 




Na vrh gor 
 
Uvodna stran 
Društvo 
Viri 
Metode - pripomočki 
Rodoslovci v tujini
 Zbirka rodovnikov 
Poizvedbe, stiki 
Razno