Projekt Pomladni dan v Evropi – Pomladne pravljice  

 1.

Pomladna pravljica

Ptice, poganjki, potok, pohod, pesem
Otok, ose, obleka, oblaki, oljka
Metulj, mladost, motika, mačice, marjetice
Ljubezen, leska, lastovice, lepota, list
Arija, alergija, april, aroma, astra
Dež,  deteljica, dan, drevesa, dišave

Zima je odšla in v naše kraje je prispela pomlad. Topli sončni žarki so posijali izza hriba in obsijali mrzla tla. Drevesa so pognala popke, v živi meji so zapeli ptički in tudi gozdne živali so se prebudile iz zimskega spanja.

Nekje globoko v gozdu pa mali medvedek ni hotel vstati. Mama medvedka ga je pregovarjala, on pa je le godrnjal in dejal, naj ga pusti pri miru. Medvedka je žalostno zapustila brlog. Nekaj časa je hodila po gozdu, vendar ji je kmalu postalo dolgčas. Kar nekaj dni je medvedka sama hodila po gozdu. Ko je nekega dne spet sama hodila po gozdu, se ji je nenadoma utrnila čudovita zamisel. Hitro je nabrala lep šopek gozdnih rož in ga nesla pokazat medvedku. Ko ga je ta videl, je od začudenja nad prelepim cvetjem kar ostrmel. Hitro je skočil iz postelje in stekel ven.

Prebujajoča narava se mu je zdela čudovita. Tisti trenutek pa se je mali medvedek odločil, da bo vsako let vstal že na prvi pomladanski dan.

Tina Bilbija, 6.b

 2.

Ježek Jakob

Ježek Jakob je nestrpno pričakoval naslednji dan, saj bi se morala prebuditi pomlad. Odločil se je, da bo šel pomlad iskat, saj se je naveličal čakati. Pojedel je zlatorumeno hruško in se odpravil na pot.

Ovit s šalom je stopical po ozki potki. Zunaj je bilo mrzlo in še nekaj snega je pokrivalo zemljo. Mimo njega so prileteli pisani metuljčki, ki so oznanjali pomlad, a jih ni opazil, saj je bil preveč obremenjen z iskanjem. Po uri hoje se je odločil za počitek in se ulegel na suho listje, kjer je zaspal. Medtem se je zvečerilo in ježka Jakoba je zbudila huda nevihta. Pihalo je, odnašalo suho listje in veje in ubogi ježek se je ustrašil. Ni vedel, kam bi šel, saj je bila sam. ves premražen je padel v sneg.

Naslednje jutro se je zgodaj zbudil. Pogledal je okrog sebe in opazil, da je v lepo urejeni hišici. Na leseni polici ga čakal zajtrk in z veseljem ga je pojedel. Medtem ko se je sladkal z raznim sadjem je skozi vrata vstopila lepa ježevka. Jakob jo je samo pogledal in že mu je bila všeč. Strmel je vanjo in rekel: »Živijo, kdo pa si in sploh, kje sem?«

»Pozdravljen v mojem domu. Jaz sem ježevka Maja in včeraj, ko sem se odpravljala domov, sem te nezavestnega našla v snegu. Odnesla sem te domov . . . ja, kaj si pa počel sam zunaj v hudi nevihti?«

»Pomlad sem iskal,« je dejal Jakob.

»Pomlad? Saj manjka še en dan,« se začudila Maja.

Ježek Jakob pa je nenadoma spoznal, da pomlad niso samo lepe cvetlice in ptičje žvrgolenje, saj se je v njegovem srcu prebujala nova pomlad, to je bila ježevka Maja. Ob tem spoznanju je zunaj posijalo sonce, sneg se je stopil in iz zemlje so pokukali zvončki in trobentice. Stekla sta ven, se objela in občudovala, kako se je prebujala pomlad in kako je v njiju zaživela ljubezen.

  Jana Rožič, 6.a

 3.

Pomlad se prebuja

Pomlad se prebuja in sneg se topi. Prvi zvončki že kukajo iz snega. Ko se sneg popolnoma stopi, nastane majhen, hiter potoček. Cvetje in živali se počasi prebujajo. Zvončki, trobentice, vijolice, mačice . . ., so prve rastline, ki zacvetijo in polepšajo travnik. Narcise in hijacinte pa so zaspanke in se prebudijo nekoliko kasneje. O tem se je prepričal tudi mali jagenjček Jakec.

Bil je prvi pomladni dan na travniku pod gorami. Tu pa tem je še ležal sneg. Jakec je veselo skakal in nenadoma zagledal pred seboj veliko belo liso, vmes pa rumene pike. Odločil se je, da gre bliže in si vse ogleda. Bolj ko se je bližal, bolj so mu v spomin prihajale mamine besede o prvih pomladanskih cvetovih. Pripovedovala mu je, da so zvončki beli, da imajo visečo glavico, da so trobentice  rumene in nanje lahko trobiš, da vijolice opojno dišijo, da so mačice prečudoviti grmi s svetlo sivimi mehkimi glavicami. Ko se je vsega tega spomnil, je spoznal vsako rastlino in odhitel po mamo na sosednji pašnik, da bi še ona videla čudovito pomlad.

Jagenjček Jakec je vsak dan hodil na travnik in občudoval lepote narave. Nekega dne pa je Jakec ves začuden zagledal rumene in bele ter rdeče rože. Vse, razen rdečih, so čudovito dišale. Odločil se je, da spet pokaže mami travnik z novimi cvetlicami. Mama mu je veselo razlagala, da so bele in rumene narcise, rdeči pa tulipani.

Tako je jagenjček Jakec spoznaval na svojem travniku nove rastline od ene pomladi do druge.

  Maja Vuković, 6.a