Zgodovinski podatki: |
Starejši del drevoreda je bil zasajen v začetku 17. stoletja ob gradu Groblje. Zasledimo ga že v Franciscejskem katastru iz leta 1825. Iz tega sklepamo, da so najvišje lipe stare okrog 200 let. Starejši drevored je edini ohranjeni del parkovne zasnove ob nekdanji graščini Groblje. Ta je bila med 2. svetovno vojno požgana. Na tem mestu je danes nova stavba, v kateri je oddelek Biotehniške fakultete. Sedanji grobeljski drevored se nahaja zahodno od nekdanje graščine in poteka v smeri vzhod–zahod. V njem raste 141 dreves, med katerimi prevladujejo lipe in lipovci (91 %). Večina dreves (52 %) ima obseg od 1,5 do 4 metre . Najdebelejše drevo je lipa, ki ima obseg pet metrov. Pred starim drevoredom raste stara platana, ki je vpisana v register naravne dediščine. Ta drevored se je prvotno nadaljeval tudi vzhodno od grobeljske graščine do današnje Kettejeve ulice oziroma pivnice Adam Ravbar. To je bil star kostanjev drevored, ki so ga deloma posekali ob širitvi Kamniške ceste. Okrog leta 1980 pa so ga skoraj v celoti posekali, le poleg železniške postaje še danes raste kostanj, ki je ostanek prvotnega drevoreda. Ob smrti Josipa Broza Tita, takratnega predsednika SFRJ, so leta 1980 nasadili nov lipov drevored. |
Literatura |
Andreja Ručigaj, Tomaž Kastelic, Nina Hočevar: Grobeljski drevored skozi čas, OŠ Rodica, 2005. |