Krvavec  ( 1853 m ) Kočna  ( 2540 m ) Grintovec  (2558 m ) Kompatela  ( 1982 m ) Brana  ( 2253 m ) Kamniško sedlo  ( 1884 m ) Turska gora  (2251 m ) Kranjska Rinka  ( 2453 m ) Skuta  ( 2532 m ) Kamniški vrh  (1259 m ) Košutna  (1974 m ) Planjava  ( 2394 m ) Škarje  (2141 m ) Ojstrica  ( 2350 m) Velika Planina  - Gradišče  1666 m )

Osnovna šola Rodica

Osnovni podatki | Kje smo ? | Uvodnik ravnateljice
Pokrajinska podoba kraja | Učna pot ob Mlinščici | Unesco ASPnet | Eko šola | Zdrava šola |
Interesne - predmetna | Interesne - razredna | Indiv. govorilne ure uč. RS | Indiv. govorilne ure uč. PS | Dopolnilni in dodatni
Ministrstvo SZŠ | Zavod RSŠ | SIO | Google | Yahoo | Najdi.si | Matkurja | Arnes
subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link | subglobal6 link
geografija | biologija | kemija | fizika | slovenščina | matematika link | angleščina
subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link | subglobal8 link

14. GROBELJSKI DREVORED

small logo
 
 

DSC_0128

 

 

 

 

 

 

 

 

Lega:

Groblje, starejši del drevoreda je na zahodni strani naselja.

Zgodovinski podatki:

Starejši del drevoreda je bil zasajen v začetku 17. stoletja ob gradu Groblje. Zasledimo ga že v Franciscejskem katastru iz leta 1825. Iz tega sklepamo, da so najvišje lipe stare okrog 200 let. Starejši drevored je edini ohranjeni del parkovne zasnove ob nekdanji graščini Groblje. Ta je bila med 2. svetovno vojno požgana. Na tem mestu je danes nova stavba, v kateri je oddelek Biotehniške fakultete. Sedanji grobeljski drevored se nahaja zahodno od nekdanje graščine in poteka v smeri vzhod–zahod. V njem raste 141 dreves, med katerimi prevladujejo lipe in lipovci (91 %). Večina dreves (52 %) ima obseg od 1,5 do 4 metre . Najdebelejše drevo je lipa, ki ima obseg pet metrov. Pred starim drevoredom raste stara platana, ki je vpisana v register naravne dediščine. Ta drevored se je prvotno nadaljeval tudi vzhodno od grobeljske graščine do današnje Kettejeve ulice oziroma pivnice Adam Ravbar. To je bil star kostanjev drevored, ki so ga deloma posekali ob širitvi Kamniške ceste. Okrog leta 1980 pa so ga skoraj v celoti posekali, le poleg železniške postaje še danes raste kostanj, ki je ostanek prvotnega drevoreda. Ob smrti Josipa Broza Tita, takratnega predsednika SFRJ, so leta 1980 nasadili nov lipov drevored.

Zgodbe, vezane na to dediščino

Niso raziskane.

Ohranjenost

Dobra.

Literatura

Andreja Ručigaj, Tomaž Kastelic, Nina Hočevar: Grobeljski drevored skozi čas, OŠ Rodica, 2005.

 

   

 

 
| ©2008 OŠ Rodica