Modem
Že leta 1920 je News wire services multiplekserje, ki so ustrezal nalogam modem-ov. Vendar je bilo to narejeno nenamerno in se tudi ni tako uporabljalo, zato ni vkljuèeno v zgodovino modemov. Leta 1940 je George Robert Stibitz priklopil teleprinter na telefonski prikljuèek. Ta naprava je delovala podobno kot modem. Vendar beseda modem takrat še ni bila poznana, zato tudi to ni bilo všteto kot zgodovina modema. Bilo pa je dobro izhodišèe. Prvi modemi so nastali kot projekt ameriškega projekta SAGE leta 1950. Naloga je bila povezati terminale zraènih baz za hitrejšo komuniciranje med letališèi. Za raèunalnike in modeme v projektu SAGE pa je skrbel IBM. Èez nekaj lete se je ta sistem v malo drugaèni razlièici preselil na javna letališèa. Leta 1960 so se pojavile klicne naprave, ki so bile half-duplex. To pomeni, da lahko podatki potujejo v obe smeri vendar le v eno smer naenkrat. ®e leta 1962 pa se je pojavila full-duplex povezava. Prenos je potekal po štirih ¾icah. Leta 1968 je na trg romal prvi komercialni modem imenovan Novation CAT. Zaradi monopola AT&T, ki je zaviral razvoj modemov, so ZDA sprejele nove direktive in smernice na podroèju omre¾ja. Med drugim je bila tudi ta, da je bila telefonska linija odprta vsakomur èe le ta ni ovirala omre¾ja. Omre¾je je torej moralo prestati test preden so uporabnika prikljuèila na omre¾je. Omre¾je je testirala dru¾ba AT&T, ki je te teste naredila zelo drage. Vendar se je konkurenca z modemi zelo poveèala. Seveda ni bila primerljiva z današnjim.
Smartmodem
Z konkurenco so prišle tudi novosti. Najbolj opazna se je zgodila leta 1981. Takrat je od dru¾be Hayes Communications bil predstavljen Smartmodem (pametni modem). Ta modem je bil zgled mnogim modernim modemom. Modem je podatkom dodal format okvirja. Imel je pa tudi navodila za klicanje oddaljenega raèunalnika in ob konèanem prenosu tudi prekinitev linije. Takrat se modemi niso povezovali isto kot danes. Ampak je uporabnik roèno zavrtel številko uporabnika na drugi strani in nato slušalko polo¾il na akustièno vezje. Tako se je modem povezal direktno na telefonsko linijo. Model modema je bil zelo dobro postavljen, zato se je kasneje razvijal le še v hitrost. Vèasih so hitrost merili v enoti baudov. Èeprav je takrat bilo to enako b/s, je danes zaradi stiskalnih tehnik to zelo razlièna enota. Baud pripisuje hitrost zvoènega vala v katerem se prenese bit podatka po telefonski liniji. Takrat so bile hitrosti od 300 do 1200 b/s. V osemdesetih pa so akustièno vezani modemi izginili skoraj èez noè, ko so izšli novi pametni modemi. Poveèale so se tudi hitrosti. Hitrost se je poveèala na 2400 b/s. Razvili so se tudi razlièni sistemi za razliène namene. Razvil se je high-speed kanal za sprejemanje in low-speed kanal za pošiljanje.
Modem (angleško MOdulator - DEMmodulator) je naprava za pretvorbo podatkov v obliko primerno za prenos po telekomunikacijskih linijah. Modem pri pošiljanju podatkov modulira digitalni signal iz raèunalnika v analogni signal in obratno pri sprejemu
Modemova vloga v OSI referenènem modelu: Na samem zaèetku so bili modemi aktivni le v fizièni plasti. Ukvarjali so se le z pošiljanjem in spreminjanjem signalov po omre¾ju. Bil je skoncentriran le na strojno opremo. Danes je pomen modemov veliko veèji. Leta 1981 je modem prviè podatkom dal tudi format okvirja. To je naredil tako, da je podatkom dodal rep in glavo. Tako, da je modem prviè posegel tudi na plast podatkovne povezave na osi referenènem modelu, ki pa ni veè najni¾ja plast osi referenènega modela. Novejši modemi pa imajo tudi mehanizem za nadzorovanje dostopa do omre¾nega medija. Kar je tudi naloga plasti podatkovne povezave. Zasledimo pa lahko tudi, da modem opravlja še druga opravila, ki so znaèilna za višje plasti. Zato danes nemoremo veè reèi, da je modem striktno omejen na fizièno plast.
Zgodovina modemov :
