Nemesis, 1983-danes

Recimo, da naše Sonce ni samo, ampak ima zvezdo spremljevalko. Recimo, da je ta zvezda v eliptični orbiti, njena razdalja od Sonca se giblje med 90.000 a.e. (1,4 svetlobnega leta) in 20.000 a.e., s periodo 30 milijonov let. Prav tako recimo, da je ta zvezda temna ali pa vsaj zelo šibka in je zato še nismo opazili.

To bi pomenilo, da bi vsakih 30 milijonov let ta hipotetična spremljevalna zvezda Sonca prešla skozi Oortov oblak (predpostavljen oblak prvotnih kometov na veliki oddaljenosti id Sonca). Skozi tak prehod bi se kometi 'premešali'. Nekaj deset tisoč let kasneje bi tu na Zemlji opazili veliko povečanje števila kometov, ki bi prišli v notranji sončni sistem. Če bi se število kometov zelo povečalo, potem bi se povečalo tudi tveganje, da bi kakšen od teh trčil na Zemljo.

Ko preučujemo Zemljin geološki zapis, opazimo, da se je vsakih 30 milijonov let pojavilo množično izumrtje življenja na Zemlji. Najbolj znano množično izumrtje se je zgodilo kakih 75 milijonov let, ko so izumrli dinozavri. Po tej hipotezi je do naslednjega množičnega izumrtja 15 milijonov let.

To hipotetično "smrtno spremljevalko" Sonca sta leta 1985 predlagala Daniel P. Whitmire in John J. Matese, University of Southern Lousiana. Prejela je celo ime: Nemesis. Eno nerodno dejstvo Nemesisove hipoteze je, da ni nikakršnega dokaza za kakršnokoli zvezdo spremljevalko Sonca. Ni treba, da je zelo masivna ali svetla, dovolj je, da je ta zvezda mnogo šibkejša ali manjša od Sonca, našli bi jo lahko celo, če je rjava ali temna pritlikavka (telo, podobno planet, ki nima dovolj mase, da bi se lahko začelo izgorevanje vodika). Možno je tudi, da ta zvezda že obstaja v enem izmed katalogov šibkih zvezd, ne da bi postal kdo pozoren na kaj posebnega, namreč na veliko gibanje zvezde glede na ozadje bolj oddaljenih zvezd (t.j. njene paralakse). Če bi jo našli, potem bo le malo ljudi dvomilo, da je to glavni vzrok množičnih izumrtij na Zemlji.

To pa je tudi pojem mitičnih sil. Če bi antropolog prejšne generacije slišal tako zgodbo od svojih obveščevalcev, bi šolska knjiga potem nedvomno vsebovala besede, kot so 'primitivno' ali 'predvidevanje'. Premislite to zgodbo:

Še eno Sonce je na nebu, Demonsko Sonce, ki ga ne moremo videti. Dolgo nazaj, še pred časom prababice, je Demonsko Sonce napadlo naše Sonce. Koneti so padali in huda zima je prevladala na Zemlji. Skoraj vse življenje je bilo uničeno. Demonsko Sonce je napadlo že velikokrat prej. Napadlo bo spet.

Zato so nekateri znanstveniki menili, da je teorija o Nemesis navadna šala - nevidno Sonce, ki napada Zemljo s kometi, se je slišalo kot zabloda ali mit. Zato zasluži velik del skepticizma zaradi tega: vedno smo v nevarnosti zmotiti se. Toda čeprav je ideja špekulativna, je resna in vredna pozornosti, ker je njena glavna ideja možna preizkusa: najdemo zvezdo in preučimo njene lastnosti.

Vendar odkar so preiskali celotno nebo v dolgi IR svetlobi z IRAS-om, niso našli nobene Nemesis, zato obstoj "Nemesisa" ni preveč mogoč.