DOMOV

INFO O DRŽAVI

DRŽAVNI SIMBOLI

GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA IN UMETNOST

ŠPORT

TURIZEM

KULINARIKA

PREVERI SVOJE ZNANJE

VIRI IN LITERATURA

Izolirana država na severu Evrope
Finska je ena izmed najbolj kulturno izoliranih držav v Evropi, hkrati pa tudi država, katere jezik razume najmanj ljudi. Je tudi najbolj severna država Evropske unije. Kljub njeni velikosti (meri za 17 Slovenij) v njej živi le 2,5 krat več ljudi kot v Sloveniji. Na Finskem se pogosto zgodi, da je najbližji sosed tudi sto kilometrov daleč, zato ni čudno, da je na Finskem več kot sedemdeset telefonskih družb. Nokia, največja prodajalka mobilnih telefonov na svetu, ima doma veliko dela.

Finska leži med Švedsko na zahodu in Rusijo na vzhodu ter ima tudi kopensko mejo z Norveško. Večina Finske je dokaj ravna s povprečno nadmorsko višino med 120 in 190 m. Najvišji vrh ja 1324 m visoki Haltiatunturi. Nekaj več kot četrtina finskega ozemlja leži znotraj arktičnega kroga. To območje je najbolj hribovito, na severozahodu, blizu meje z Norveško. Pod Finsko spadajo tudi Alandski otoki, ki ležijo izolirani v Bodenjskem zalivu, delita pa si jih Finska in Švedska.

Gozdovi in številna jezera
Državo zaznamujejo gozdovi, ki pokrivajo kar 69 % ozemlja, in ledeniška jezera iz zadnje ledene dobe. Na Finskem uspeva več kot 1100 drevesnih in drugih rastlinskih vrst; na jugu je tudi nekaj listavcev (topol, brest), velika večina pa je iglavcev, od katerih sta najpomembnejša bor in smreka. Breza je eden izmed naravnih simbolov Finske. Gozdovi nudijo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, med drugim tudi divjim živalim, kot so divje gosi in labodi, polarna lisica, ris in volk. Gozdovi so pljuča države in najpomembnejši naravni vir ter tudi zelo pomemben izvozni artikel v različnih oblikah (les, drevesne mladike, lesni okruški, papir).
Finska ima veliko jezer, koliko, si viri niso enotni (eni navajajo 87 000, drugi preko 200 000), skupaj pa jezera zavzemajo 10 % površine. Največja celinska vodna pot je jezero Saimaa na jugovzhodu države, ki meri okoli 4400 km2.
 
Dežela polnočnega sonca
Na Finskem prevladujejo mrzle zime in precej topla poletja. Na severu dežele sonce poleti ne zaide  73 dni, kar imenujejo polnočno sonce. Zaradi tega je pokrajina dobila vzdevek Dežela polnočnega sonca. Pozimi se sonce za 51 skrije za obzorje in nastopi mrzla polarna noč.
Povprečna julijska temperatura je 17 stopinj, februarska pa – 6 stopinj. Finski del Laponske na severu dežele ima najnižje zimske temperature, saj lahko padejo tudi pod – 30 stopinj.

Dolga vladavina Švedov in Rusov
Prvotne naseljence Laponce so od 1. stoletja potiskali z JZ novi priseljenci Finci. V 12. in 13. stoletju so bili pokristjanjeni pod vplivom Švedske, ki si je deželo kasneje tudi priključila. Vse do 1809 je bila Finska del Švedske, nato pa postala del Rusije. Finci so si prizadevali za neodvisnost, ki so jo dosegli po padcu carske Rusije leta 1917. Neodvisnost so razglasili 6. decembra 1917. Danes je Finska parlamentarna republika. Ima enodomni parlament z 200 poslanci, ki jih volijo na štiri leta.
  
Visoko razvito gospodarstvo
Finska je pretežno industrijska država z višjim GDP kot Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija. Njen ključni ekonomski sektor je predelovalna industrija – predvsem lesna, kovinska, strojna, telekomunikacijska in elektronika. Razen lesa in raznih rudnin uvaža še druge surovine, energijo in sestavne dele, ki jih potrebujejo pri izdelavi proizvodnih dobrin. Zaradi klime in kmetijskega razvoja ni sposobna pridelati zadostne količine osnovnih živil. Informacijsko in telekomunikacijsko je Finska v samem svetovnem vrhu, z Nokio na čelu. 
 

Delovna sila po poklicu (po panogah):
Kmetijstvo in gozdarstvo 4,4 %
Industrija in obrt 17,5 %
Gradbeništvo 6 %
Trgovina 22 %
Finančne, zavarovalne in poslovne storitve 12 %
Transport in komunikacije 8 %
Javne storitve 30,1 %

Prebivalstvo       
Finska ima 5,2 milijona prebivalcev, gostota naseljenosti pa je tako le 17 prebivalcev/ km² kopnega. Uradna jezika sta finski in švedski, na Laponskem pa tudi jezik Laponcev oz. ljudstva Sami. Laponska se razprostira na Finskem, Norveškem, Švedskem in v Rusiji, ljudstvo Sami pa se ukvarja s kmetijstvom, gozdarstvom, ribolovom in rejenjem severnih jelenov. Finščina se uvršča v ugrofinsko skupino jezikov skupaj z estonščino in drugimi podobnimi jeziki ter z madžarščino, ki spada v drugo vejo te jezikovne skupine. Uradni status švedščine izvira še iz časov, ko je Finska spadala pod švedsko krono. Angleščina je sčasoma postala najbolj popularen tuji jezik, govori pa jo večina ljudi.