Čez mejo je zgrmela trimilijonska armada, organizirana v 150 nemških divizijah. Nemški prodor je bil usmerjen v treh smereh - proti naftnim zalogam pod Kavkazom, proti Moskvi in za zaščito levega boka proti Leningradu.

Bliskovita vojna se je razvila v vsem svojem obsegu. Mehaniziran prodor je bil tako silovit, da je pehota daleč zaostajala. Do konca septembra 1941 je nemška vojska prodrla do črte Leningrad - Rostov. Zasedeno ozemlje je dajalo Sovjetski zvezi 50% hrane in 75% surovin.

Hitler si je do konca maja 1941 podredil balkanske države. Desni bok je imel zaščiten, balkanska vojaška oporišča pa je imel trdno v rokah.

Navsezgodaj 22. junija 1941 se je začel nemški napad na Sovjetsko zvezo. Presenečenje je bilo popolno. Rusi so še uro pred napadom čez mejo v Nemčijo poslali vlak z žitom. Hitler je prekršil nenapadalni sporazum. Na vzhodu je želel Nemcem zagotoviti nov življenjski prostor. Sovražil je komunizem in ga hotel uničiti. Vabile so ga sovjetske bogate zaloge nafte in ukrajinsko žito.

| trojni pakt | podreditev Balkana | napad na SZ | vojna postane svetovna | atlantska listina | kazalo|


Napad na Sovjetsko zvezo - "Barbarossa"

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kljub temu pa nemški načrti niso uspeli. Neuspeh Barbarosse je zaustavil nemški "blitzkrieg" (bliskovito vojno). Nemci so dobili nasprotnika tudi na vzhodu. Borili so se torej proti Veliki Britaniji na zahodu in proti Sovjetski zvezi na vzhodu.