|
Grebeni Gorjancev so v prazgodovini in zgodnjem srednjem
veku nudili ugodne možnosti za poselitev. Do intenzivnejšega poselitve
je prišlo v 15. stoletju s prihodom uskoškega življa. Danes so na
slovenski strani poseljena le nižje ležeča pobočja Gorjancev, izjema
je le vas Javorovica na nadmorski višini okoli 550 metrov. V Podgorju
prevladujejo gručaste vasi, za katere je značilna razpršena pozidava.
V tradicionalni
ljudski arhitekturi so v višje ležečih naseljih pogoste vrhlevne
stanovanjske hiše, na ravnini pa pritlične, nepodkletene stavbe. Kot
gradivo so bili uporabljeni kamen, les in slama. V vinogradniških
predelih srečujemo lesene hrame in iz kamna postavljene zidanice,
ki so bile prvotno namenjene shranjevanju vina in vinogradniškega
orodja. Značilen poudarek podgorski krajini dajejo veliki leseni kozolci
toplarji.
Ljudska arhitektura se zaradi spremenjenega načina življenja nezadržno
umika novim stavbam. V nekaterih bolj odmaknjenih naseljih (Gorenji
Suhadol, Vratno, Veliki Ban) prihaja do kontrastnega sožitja stare
in nove arhitekture. Da bi ohranili vsaj nekaj poslopij ljudskega
stavbarstva, nastaja pri vhodu v kartuzijo Pleterje muzej na prostem
(skansen).
Vanj sta preneseni dve leseni stanovanjski hiši in kozolec toplar.
Objekti so dobili novo namembnost, vendar pa nova, samostanskim potrebam
prilagojena uporaba omogoča njihovo pričevalnost.
 |
 |
 |
|
 |
|
Ostala poglavja
|
||
|
0
|
-
|
Uvod |
|
1
|
-
|
Geološka in geomorfološka dediščina |
|
2
|
-
|
Podzemna naravna dediščina |
|
3
|
-
|
Hidrološka dediščina |
|
4
|
-
|
Botanična naravna dediščina |
|
5
|
-
|
Drevesna naravna dediščina |
|
6
|
-
|
Gozdna naravna dediščina |
|
7
|
-
|
Zoološka dediščina |
|
8
|
-
|
Arheološka dediščina |
|
9
|
-
|
Zgodovinska dediščina |
|
10
|
-
|
Umetnostnozgodovinska dediščina |
|
12
|
-
|
Pregled zavarovane naravne in kulturne dediščine |
VIR : Gorjanci, Dolenjski zbornik 1997, deloma internet
e-mail: info@feltna.com .