Dediščina Gorjancev: Zoo (7/12)
 








Zoološka dediščina

V zoogeografskem pogledu sodijo Gorjanci v subpanonsko kraško regijo, ki je odprta dinarskim in submediteranskim vplivom. Zanje je poleg naravne ohranjenosti značilna velika prostorska pestrost, v kateri se prepletajo različni habitati.

Tu se stikajo gozdovi, košenice, travniki, polja, kraške jame, strma termofilna pobočja, skalne stene ter doline potokov in studencev. Živalski svet Gorjancev je slabo raziskan. V preteklosti je bilo opravljenih le nekaj skromnih opazovanj posameznih živalskih skupin, nastajanje zbornika pa je spodbudilo raziskavi sesalcev in ptic. Zaradi nepopolne zoološke inventarizacije lahko danes izpostavimo le biotopski pomen dolin potokov, podzemskih vod ter gorjanskih košenic, ki jih bo potrebno pozorneje raziskati oziroma varovati.

Nekaj podatkov najdemo v knjigi Gorjanci, Dolenjski zbornik 1997 in sicer:

1. str. 62-68: Za ptiči po Gorjancih (Gregori Janez)
2. str. 69-83: Sesalci (Mammalia) Gorjancev (Tomi Trilar)

kopijo obeh člankov lahko tudi pošljem

Ostala poglavja
0
-
Uvod
1
-
Geološka in geomorfološka dediščina
2
-
Podzemna naravna dediščina
3
-
Hidrološka dediščina
4
-
Botanična naravna dediščina
5
-
Drevesna naravna dediščina
6
-
Gozdna naravna dediščina
8
-
Arheološka dediščina
9
-
Zgodovinska dediščina
10
-
Umetnostnozgodovinska dediščina
11
-
Etnološka dediščina
12
-
Pregled zavarovane naravne in kulturne dediščine



VIR : Gorjanci, Dolenjski zbornik 1997, deloma internet

e-mail: info@feltna.com .