|
Za Gorjance značilen razgiban relief, različnost geoloških
podlag in klimatske razmere omogočajo obstoj različnih gozdnih združb,
od katerih prevladujejo svetli bukovi gozdovi. Vršnji del grebena
poraščata visokogorski preddinarski bukov gozd (Fagetum altimontanum
praedinaricum) in preddinarski gozd bukve in polžarke (Isopyro-Fagetum)
s številnimi cvetočimi geofiti v pomladnem času. Do vznožja pogorja
se zvrstijo še nekatere druge značilne gozdne združbe, od katerih
velja posebej omeniti nizki gozd črnega gabra in hrasta (Querco-Ostryetum)
na termofilnih pobočjih nad dolino potoka Kobila.
Na Ravni gori in pod Trdinovim vrhom sta ohranjena ter iz gospodarjenja
z gozdovi izločena pragozdna ostanka, ki imata rezervatno namembnost.
Kot gozdni rezervat je opredeljena tudi povirna dolina potoka Kobila.
Zaradi svoje naravne ohranjenosti imajo gorjanski gozdovi velik biotopski
pomen, zato je treba v okviru gozdnogospodarskih načrtov zagotavljati
čim večjo stopnjo sonaravnega gospodarjenja, ki bo ohranjalo avtohtone
gozdne združbe in značilno kulturno krajino.
Pragozd pod Trdinovim vrhom
|
Ostala poglavja
|
||
|
0
|
-
|
Uvod |
|
1
|
-
|
Geološka in geomorfološka dediščina |
|
2
|
-
|
Podzemna naravna dediščina |
|
3
|
-
|
Hidrološka dediščina |
|
4
|
-
|
Botanična naravna dediščina |
|
5
|
-
|
Drevesna naravna dediščina |
|
7
|
-
|
Zoološka dediščina |
|
8
|
-
|
Arheološka dediščina |
|
9
|
-
|
Zgodovinska dediščina |
|
10
|
-
|
Umetnostnozgodovinska dediščina |
|
11
|
-
|
Etnološka dediščina |
|
12
|
-
|
Pregled zavarovane naravne in kulturne dediščine |
VIR : Gorjanci, Dolenjski zbornik 1997, deloma internet
e-mail: info@feltna.com .