|
Kraški pojavi so vezani predvsem na širše območje zakrasele
Opatove gore, kjer so raziskana številna brezna in jame. Najbolj znana
je turistično urejena Kostanjeviška
jama, v kateri je bilo leta 1996 odkrito njeno nadaljevanje. Z
novimi rovi je 438 m dolga jama postala dolga prek 1.000 metrov in
sodi med najdaljše dolenjske jame.
Tik ob hrvaški meji na vrhu Gorjancev je prostorna in lepo zasiganajama Stričanica, na katero je vezano ljuclsko izročilo. Na pobočjih Opatove gore najdemo še številna brezna. Po globini izstopajo 72 metrov globoko brezno Pekel, Brezno pri Bosanski bajti (-68 m) ter Kičer (-57 m). Vrsta manjših kraških objektov je tudi na pobočju Trdinovega vrha med Gabrjem in Dolžem. To so krajše fosilne izvirne jame, dolge do 15 metrov. Problematično onesnažena je Lavtarška jama (-18 m) pri Velikem Cerovcu, s smetmi pa je v večji meri zasuta tudi slikovita Poganjščica pod Javorovico (-22 m), v kateri naj bi prebival celo sam Gorjanski vrag.
|
Ostala poglavja
|
||
|
0
|
-
|
Uvod |
|
1
|
-
|
Geološka in geomorfološka dediščina |
|
3
|
-
|
Hidrološka dediščina |
|
4
|
-
|
Botanična naravna dediščina |
|
5
|
-
|
Drevesna naravna dediščina |
|
6
|
-
|
Gozdna naravna dediščina |
|
7
|
-
|
Zoološka dediščina |
|
8
|
-
|
Arheološka dediščina |
|
9
|
-
|
Zgodovinska dediščina |
|
10
|
-
|
Umetnostnozgodovinska dediščina |
|
11
|
-
|
Etnološka dediščina |
|
12
|
-
|
Pregled zavarovane naravne in kulturne dediščine |
VIR : Gorjanci, Dolenjski zbornik 1997, Petelinovi zapiski, Po žumberku
in Gorjancih, deloma internet
e-mail: info@feltna.com .