Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo

Prof. dr. Marko Uršič

SODOBNA FILOZOFSKA KOZMOLOGIJA

v študijskem letu 2017/18: predavanja so v letnem semestru, ob sredah od 16:30 do 18:00 v predavalnici 434. To je izbirni predmet za II. stopnjo študija filozofije (vse smeri) in zunanji izbirni predmet na FF in širše na UL, tudi za izmenjave programa Erasmus etc.

Učni načrt predmeta (iz zbornika programov II. stopnje na FF).

Študijsko gradivo (od tč. 23 dalje).

Arhiv: program 2012/2013 (in 2013/2014), 2014/2015, 2015/2016. Lani je bil program tematsko enak kot letos.

Program predavanj 2017/18, po tematskih sklopih (vsa predavanja, razen uvodnega, so opremljena s slidi v PowerPoint tehniki, gl.: Literatura, tč. III):

I. Uvod: sodobna kozmologija med znanostjo in filozofijo. Kantove kozmološke antinomije in »problem celote« vesolja v prostoru in času.

II. Oris sodobne znanstvene kozmologije: zvezde, črne luknje, galaksije; raztezanje vesolja in Hubblov zakon; Friedmannovi modeli raztezanja, standardni kozmološki model »prapoka«, razvojna obdobja vesolja, prasevanje, vesoljna »inflacija«, pospešeno raztezanje; kozmologija dandanes (4 predavanja).

III. Pojem kozmološkega časa; problem »prvih treh minut«; »čas ima obliko hruške« (Stephen Hawking).

IV. »Natančna naravnanost« (fine-tuning) vesolja, »antropično kozmološko načelo« in multiverzum (4 predavanja).

V. Kozmološki darvinizem nasproti »razumnemu načrtu«; panteizem kot možnost »tretje poti« med teizmom in ateizmom (Paul Davies): imanentni logos v kozmosu.

VI. Holizem, kompleksnost, sámoorganizacija; teorije »kaosa« in fraktali (2 predavanji).

VII. O »smislu vesolja«: vprašanje teleologije, lepota kozmosa, čas in večnost, zavest in duh v naravi.

Literatura:

I. Za uvod v tematiko tega predmeta prebereš mojo razpravo »O pračudežu« (iz knjige Iskanje poti, 2011, tj. ponatis knjige Štirje časi – Pomlad, 2002, str. 527–78), dostopna je tudi na spletni strani: »O pračudežu, razmislek o nekaterih vidikih sodobne kozmologije«. – Fakultativno, torej po želji in glede na razpoložljivi čas, lahko prebereš tudi slavno, zdaj že klasično uspešnico Stephena Hawkinga Kratka zgodovina časa (DMFA, Lj., 1994 in ponatisi) in/ali istega avtorja Vesolje v orehovi lupini (Učila, Tržič, 2004). Zelo dober, vendar nekoliko daljši uvod v sodobno kozmologijo je tudi knjiga: Brian Greene, Tkanina vesolja (Učila, 2006).

II. Osnovno študijsko gradivo za ta predmet je moja knjiga Daljna bližina neba (Štirje časi – Jesen), Cankarjeva založba, Lj., 2010. Za izpit je treba obvezno prebrati naslednje odlomke:

1. »Analiza … (I. poglavje: str. 21–63), dostopno tudi na spletni strani: »Racionalne predpostavke in meje kozmologije«;

2. »Sinteza …« (odlomek iz II. poglavja: str. 76–85), o Kantovi kozmološki antinomiji prostora in časa (kratka razlaga). – Fakultativno pa lahko prebereš tudi odlomek o antinomijah iz Kantove Kritike čistega uma (prev. Z. Kobe v: Kritika čistega uma 3/4, Analecta-Problemi 7/8, 2011, str. 88–119).

3. »Celota – multiverzum ali Univerzum?« (V. poglavje: str. 211–326, od tega 294–326 fakultativno). – Poleg tega kot fakultativno (ne pa alternativno) branje priporočam knjigo: Paul Davies, Zlatolaskina uganka (Modrijan, 2010).

4. Sam/-a si izbereš za izpitno branje še dve poglavji (od dvanajstih glavnih poglavij) iz knjige Daljna bližina neba.

Skupno (I+II) je obveznega branja za izpit približno 300 strani.

III. Drugo študijsko gradivo (ppt-prezentacije predavanj idr.) najdeš na spletu: Filozofija narave – študijsko gradivo, od tč. 23 do 28 ter fakultativno tudi tč. 32 in 33.

Izpit je usten (20–30 min.). Tu so izpitna vprašanja. Odgovarjaš na dve vprašanji (vlečeš številke vprašanj) + na tretje neposredno iz literature (tj. z zgornjega seznama obveznih odlomkov iz I+II). Opravljen izpit prinese 3 KT.