Filozofski pogovori in samogovori

Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, 602 strani.

Moto: Štirje časi so dani človeku: preteklost, sedanjost, prihodnost - in večnost.

Janez. Sprašujem se – ali lahko v filozofiji kaj zares spoznamo? Filozofi so učili že toliko različnih naukov, da se ne znajdem več v tej zmešnjavi. Mojster, povejte mi naravnost, ali je filozofsko spoznanje sploh možno?

Bruno se nasmehne. Kaj ne, seveda je možno, čeprav k njemu vodijo različne, včasih celo nasprotne poti. Saj sam veš: filozofija je ljubezen do modrosti, ki v duhovni svobodi išče resnico. In ravno v tem spoznavajočem iskanju je skrito njeno negotovo, ranljivo, dragoceno upanje.

·        Osebe in vsebina

·        Odlomek: Prispodoba o popolnem diamantu (str. 453–474)

Intervju z avtorjem v Sodobnosti (februar 2003).

Nekateri odlomki iz te knjige so bili prirejeni za radijsko izvedbo (predvajani na radiu ARS leta 2001): tu jih lahko preberete pod naslovom Filozofski pogovori o času. Malce prirejeno zadnje poglavje najdete tudi pod naslovom O pračudežu - razmislek o nekaterih filozofskih vidikih sodobne kozmologije.

 

        Predstavitev Pomladi na spletni strani »Foruma ZUM«, zapisala Taja, 10. 12. 2007:

Pomlad je prvi del tetralogije Štirje časi, v kateri se dr. Marko Uršič, profesor filozofije in logike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, spopade z jazom, časom-prostorom in naravo. Pogovor med modrecem in učencem, ki skuša skozi spoznavanje filozofije spoznati sebe in razrešiti svoje ljubezenske težave, razkriva različne, včasih nasprotujoče si misli, ob tem pa pušča bralcu dovolj prostora za lastna razmišljanja in sklepe. Na zajetnih 600 straneh spoznamo štiri like, ki predstavljajo različne poosebitve avtorjevega jaza in različne poglede na "življenje, vesolje in sploh vse". V prvem delu knjige postavi avtor nasproti romantičnemu dojemanju jaza kartezijanski dualizem, v drugem delu se sprašuje o obstoju prostora-časa med Aristotelom in Einsteinom, v tretjem delu pa raziskuje konec neskončnega vesolja, ki se začenja z Giordanom Brunom in končuje v pričakovanju odgovora na vsa vprašanja.
Po vsebini je predvsem filozofska knjiga, po obliki in bistvu pa veliko več: kompleksno literarno delo, ki poleg argumentacije vsebuje tudi umetniško upodabljanje. Prepletajo se filozofski diskurz, proza, dramatika in poezija. Knjiga obravnava problematiko časa iz njega samega, obenem pa prikazuje tudi glavne sodobne filozofske pristope k vprašanju časa, od analitičnega do fenomenološkega. Skratka, novum v slovenski publicistiki, ki v življenjskem dialogu razklepa obravnavano tematiko in jo na dovolj poljudnih nivojih približuje bralcu.