Zgodovina

Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje

Univerza za tretje življenjsko obdobje

Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana

Tel: 01/ 433 20 90

Uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 ure

 

 

Zgodovina Univerze za tretje življenjsko obdobje

Zamisel o Univerzi za tretje življenjsko obdobje se je, tako kot večina zamisli, rojevala pod različnimi vplivi. V Franciji je leta 1973 Pierre Vellas, profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Toulousu, ustanovil prvo tovrstno univerzo. Že naslednje leto pa z odločitvijo francoske vlade in pomočjo lokalne oblasti nastanejo podobne univerze v 63 francoskih mestih. 

Leta 1984 Dušana Findeisen, takrat profesorica francoščine, pod tem vplivom in vplivom lastnih želja in zamisli v Centru za tuje jezike v Ljubljani razvije prve eksperimentalne izobraževalne programe, jih raziskovalno spremlja ter pridobi prvih šest slušateljev. Ti
si skupaj z njo prizadevajo za ustanovitev slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

Izobraževanje starejših odraslih je bilo v Kanadi dokaj razvito že v šestdesetih letih. Ana Krajnc, profesorica andragogike s Filozofske fakultete v Ljubljani, je dolgo pestovala zamisel
o izobraževanju starejših v Sloveniji. Skupaj z Dušano Findeisen ustanovita prvo slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Prva leta Univerza deluje kot sekcija Andragoškega društva Slovenije. Dandanes deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje v sklopu samostojnega društva.

Vzporedno s prvimi študijskimi krožki (francoski jezik, novinarstvo, književnost, novosti v svetu, keramika in slikarstvo) in prvimi prostovoljskimi mentorji (profesorica tujih jezikov Dušana Findeisen, novinar Dušan Rebolj, profesorica primerjalne književnosti Darja Fras, andragoginja Darja Zorc, profesorica filozofije Jožica Grum, slikar Izidor Urbančič) sta Ana Krajnc in Dušana Findeisen vodili seminarje za prihodnje mentorje univerz za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.

Izobraževanje za mentorje je postalo tradicionalno. Delo univerze za tretje življenjsko obdobje smo raziskovalno spremljali in zlagoma je nastal koncept izobraževanja starejših odraslih pri nas. Nastanek in razvoj univerze so spremljale številne raziskave, diplomske in magistrske naloge ter prva doktorska disertacija s tega področja pri nas.

Leta 1989 andragoginja Alijana Šantej razvije koncept izobraževalnega turizma in ga do leta 1998 razvije v vzorčni model projektnega dela, ki se prenese tudi na druga področja izobraževanja starejših.

Univerza je leta 1995 pripomogla tudi k ustanovitvi Evropske zveze univerz za tretje življenjsko obdobje pri Univerzi v Ulmu in postala njena članica.

Razvoj univerze za tretje življenjsko obdobje je spremljala javna kampanja za spreminjanje stališč do izobraževanja starejših in odraslih nasploh ter družbenega položaja starejših.

Prvi cilji Univerze so bili: vseživljenjskego izobraževanje, spreminjanje pogleda na vlogo posameznika v izobraževanju, uvajanje drugačnih metod s poudarkom na dialoškem učenju. Univerza je želela v izobraževanje vrniti kulturo, odkrivanje samopodobe posameznikov in naroda. Pomemben cilj je bila tudi vključitev starejših odraslih v družbeni in ekonomski razvoj.

Pojdi na:  “Število študijskih krožkov in slušateljev”

<< Nazaj 

  » english version