Prostovoljno delo

Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje

Univerza za tretje življenjsko obdobje

Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana

Tel: 01/ 433 20 90

Uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 ure

 

 

Vas zanima prostovoljstvo?

 

Slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje se lahko vključijo v različne programe prostovoljnega dela, ki jih Univerza organizira sama ali v sodelovanju s kulturnimi, vzgojno-izobraževalnimi, zdravstvenimi in humanitarnimi ustanovami kot so muzeji, knjižnice, šole, vrtci, bolnišnice, dobrodelna društva, domovi starejših občanov. Prostovoljno delo daje starejšim možnost učenja, pomoči drugim, prijetnega druženja, osebnostne rasti.

 

V programe organiziranega prostovoljstva se lahko člani Univerze za tretje življenjsko obdobje vključite kadar koli med študijskim letom. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št. 01/ 433 20 90, pišite na elektronski naslov univerza-3@guest.arnes.si ali se oglasite v času uradnih ur na sedežu Univerze (Poljanska cesta 6/ I. nad. levo).

 

Kulturni mediatorji v slovenskih muzejih

 

Program je namenjen slušateljem, ki obiskujejo študijske krožke zgodovine, umetnostne zgodovine, antropologije, arheologije in sorodnih humanističnih ved. Prostovoljci se lahko vključijo v Narodni muzej Slovenije, Arhitekturni muzej Ljubljana, Loški muzej v Škofji Loki, Muzeje Radovljiške občine, Slovenski etnografski muzej, Prirodoslovni muzej Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Dolenjski muzej. V vsakem muzeju prostovoljne kulturne mediatorje spremljajo mentorji - koordinatorji prostovoljcev, ki skrbijo tudi za izobraževanje in usposabljanje prostovoljskih sodelavcev v muzeju.

 

O tem, kako in zakaj se je program kulturne mediacije v slovenskem prostoru vzpostavil, si preberite v publikaciji "Prostovoljni kulturni mediatorji v Narodnem muzeju Slovenije"

 

Umetnost pripovedovanja

 

Študijsko skupino Umetnost pripovedovanja vodi izr. prof. Tomaž Gubenšek. Osnovna vsebina tega krožka je razmišljanje o pomenu branja in pripovedništva. Slušatelji spoznavajo:

  • zakaj je branje in pripovedovanje zgodb pomembno za njih same in njihovo samozavest in seveda za njihove poslušalce (otroke, mlade in odrasle);

  • po kakšnih sodilih izbiramo zgodbe za branje in pripovedovanje, katere zgodbe so torej primerne in katere niso glede na izbrane kriterije;

  • kako pripovedovati zgodbe upoštevajoč poslušalce in druge okoliščine, v katerih se nahajajo;

  • kako tkati zgodbo iz dogajanja okrog njih ter vanjo vpletati zgodovinske in druge dogodke;

  • kako razviti različne tehnike branja in pripovedovanja, različne bralne in pripovedne spretnosti;

  • kako se s pomočjo pripovedovanja zgodb povezati s svojim otroštvom in s tem oplemenititi svoje zdajšnje življenje;

  • načine, kako prostovoljno branje in pripovedništvo vplesti v različna okolja (vrtce, šole, bolnišnice, domove starejših občanov, podjetja in sorodne ustanove).

Prostovoljstvo na Onkološkem inštitutu Ljubljana

 

Na Onkološkem inštitutu prostovoljno delo razumejo kot dopolnjujoči element pri skupni skrbi za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov v času njihovega bivanja v bolnišnici. Ker je »prosti čas« bolnikov v večini primerov čas čakanja in podrejanja bolnišničnemu redu, je sodelovanje prostovoljcev zelo dobrodošlo in predstavlja del psihosocialne oskrbe bolnikov.

 

Prostovoljci spremljajo bolnike, so njihovi družabniki, poslušalci in sogovorniki. Vključijo se lahko v različna področja delovanja in sicer: administrativna dela (usmerjanje in spremljanje obiskovalcev, delo na recepciji), organiziranje individualnih ali skupinskih dejavnosti bolnikov, kulturne in razvedrilne dejavnosti (literarni krožki, glasbeni in gledališki nastopi, likovne delavnice), terapevtske programe (muzikoterapija, likovna terapija). Onkološki inštitut vse prostovoljce predhodno vključi v program usposabljanja.

 

Kulturni mediatorji v bolnišnici

 

Zdravljenje je lahko naporno in vzame vso moč, lahko pa nekaj moči ostane in takrat si bolnik želi dušo in misli napolniti s čim, kar je lepo, kar bogati. Kultura daje življenju vse drugačne razsežnosti; globlje in širše. Doživljanje lepega in vrednega, darovanje kulture pa ima svojo veliko vrednost za tistega, ki prejema in  za tistega, ki daje.

 

Kaj in kako lahko prispeva kulturni mediator v bolnišnici k počutju mlajših in odraslih bolnikov:

 

·         Branje in/ali pripovedovanje zgodb in pravljic otrokom

·         Branje in/ali pripovedovanje zgodb odraslim bolnikom

·         Branje tekočih novic iz časopisov in revij

·         Spremljanje bolnikov na kulturne prireditve, ki jih enkrat mesečno pripravlja Klinični center

·         Prenos tekočih informacij in zanimivosti iz okolja, pogovor, družabništvo…

 

Univerza za tretje življenjsko obdobje in Univerzitetni klinični center Ljubljana organizirata za bodoče prostovoljce predhodno usposabljanje, Klinični center pa nudi tudi sprotna izobraževanja in psihološko oporo prostovoljcem pri njihovem delu. 

 

»Naj zaživi punčka iz cunj«

Skupen projekt Unicefa in Univerze za tretje življenjsko obdobje

 

Punčka iz cunj je projekt, s katerim Unicef že nekaj let zbira sredstva za cepljenje otrok proti šestim nalezljivim otroškim boleznim v nerazvitih predelih sveta. Punčka predstavlja otroka, ki za svoje preživetje potrebuje cepivo. Na organiziranih prodajnih dražbah je ročno izdelane punčke mogoče »posvojiti« za določen znesek, saj se geslo akcije glasi: »Posvoji punčko in reši življenje otroka«.  

 

Vrtni prostovoljci - kulturni mediatorji v Botaničnem vrtu Ljubljana

 

Botanični vrt Ljubljana in Univerza za tretje življenjsko obdobje vabita k sodelovanju v programu organiziranega prostovoljskega dela.

 

Projekt je nastal pod vplivom Sklada Calouste Gulbenkian in Evropske mreže za razvoj medgeneracijskega izobraževanja EMIL. Študenti UTŽO se ob izobraževanju v študijskih krožkih s področja naravoslovja (botanika, hortikultura, vrtna umetnost in oblikovanje vrtov) udeležujejo zanje brezplačnih predavanj in delavnic v partnerski ustanovi Botanični vrt Ljubljana. Svoje znanje in nekaj prostega časa nato namenijo prostovoljnemu delu tam.

 

V tovrstno delo se vključujejo kot:

 

- receptorji v tropskem steklenjaku ali steklenjaku Tivoli

- hortikulturni pomočniki (neposredno delo v vrtu) in

- pomočniki pri organizaciji in izpeljavi različnih delavnic in dogodkov  

  (boljši sejem rastlin itd.)

 

Za vrtne prostovoljce - kulturne mediatorje v sodelovanju z Botaničnim vrtom Ljubljana organiziramo usposabljanje za delo v vrtu. Vrtni prostovoljci se občasno sestanejo in dogovarjajo o delu dotlej  in prihajajočih projektih. Vrtni prostovoljci tako sooblikujejo novo prostovoljsko vlogo starejših, skrbijo za svojo osebnostno rast, samouresničenje in za okolje.

 

Projekt temelji na vodilu, da mora skrb za naše neposredno okolje in z njim povezano raznolikost živega sveta, ki nas obdaja, postati naša skupna skrb.

 

Vrednost projekta Vrtni prostovoljci je tudi v njegovi zavezanosti evropskim smernicam. Tako smo projekt postavili na noge v letu 2011 - Evropskem letu prostovoljstva, ga nadaljevali v duhu evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

 

Informacije in prijave sprejema Tamara Jare po elektronski pošti: institut.univerza@siol.net

  

 

Veseli smo vaših odzivov

 

Vabimo slušatelje prostovoljce, ki ste že vključeni v te programe, da delite vaše izkušnje z nami. Pokličete nas lahko na tel. št. 01/433 20 90 ali nam pišete na elektronski naslov univerza-3@guest.arnes.si, še najbolj pa bomo veseli, če se boste oglasili na sedežu Univerze za tretje življenjsko obdobje na Poljanski cesti 6 (I. nad. levo).

 

< Nazaj 

 

  » english version