O izvoru zmaja, ki je postal simbol mesta Ljubljane, obstaja več zgodb.

Ljubljanski zmaj morda izvira iz legende o Jazonu in argonavtih. V davnini je grški junak Jazon z argonavti kralju Kolhide, pokrajine ob Črnem morju, ukradel zlato runo – kožo zlatega ovna. Namesto da bi z ladjo Argo zbežali na jug proti Egejskemu morju in rodni Grčiji, so zašli v ustje reke Donave. Ker ni bilo poti nazaj, so pluli dalje po Donavi in nato po Ljubljanici. Ob njenem izviru pa so se morali ustaviti in tukaj prezimiti. Ladjo Argo so razstavili na dele in jo spomladi na ramenih prenesli do obale Jadranskega morja, jo tam spet sestavili in potovali naprej. Po legendi so argonavti med današnjo Vrhniko in Ljubljano naleteli na veliko jezero in barje, v katerem je živela grozovita močvirska pošast, ki jo je Jazon po junaškem boju ubil. To naj bi bil ljubljanski zmaj. Pravijo, da naj bi bil Jazon tudi prvi Ljubljančan.

Verjetnejša je zgodba o ljubljanskem zmaju, ki je povezana s svetim Jurijem, zavetnikom grajske kapele na grajskem griču. Jurij, upodobljen na freskah ali kipih, pogosto stoji ali jezdi in s kopjem ubija zmaja. Ta predstavlja staro verovanje prednikov, ki ga premaga krščanstvo. Grajski grič je bil v antiki sveti kraj, kjer so imeli nosilci kulture žarnih grobišč svojo utrdbo in so častili svojega boga. Ko so v srednjem veku postavili temelje današnjega gradu, so hoteli tudi simbolno premagati starodavna verovanja, zato so grajsko kapelo posvetili svetemu Juriju.

Zmaj je sicer v slovanski mitologiji ponazarjal boga Velesa, nasprotnika vrhovnega slovanskega boga Peruna.