Ustrezne hitrosti na dogovorjeni višini 10 m nad ravnim odprtim zemljiščem
stopnja po Beaufortu	naziv vetra	hitrost v vozlih	hitrost v m/s	srednja hitrost v m/s	hitrost v km/h	hitrost v angleških miljah na uro	Opis pojava na kopnem
0	Tišina	<1	0-0,2	0	<1	<1	Mirno. Dim se dviga navpično.
1	Lahna sapica	1-3	0.3-1.5	0,9	1-5	1-3	Smer vetra opazimo po gibanju dima, ne pa po vetrokazu.
2	Sapica	4-6	1,6-3,3	2,4	6-11	4-7	Veter čutimo na obrazu, listje trepeta, vetrokaz se giblje.
3	Šibak veter	7-10	3,4-5,4	4,4	12-19	8-12	Listje in vejice na drevju se ves čas gibljejo. Lahke zastave plapolajo.
4	Zmeren veter	11-16	5,5-7,9	6,7	20-28	13-18	Veter dviga prah in papir, giblje tanjše veje.
5	Precej močan veter	17-21	8,0-10,7	9,3	29-38	19-24	Zibljejo se tanjša listnata drevesa, na stoječih vodah nastajajo manjši valovi z grebeni.
6	Močan veter	22-27	10,8-13,8	12,3	39-49	25-31	Gibljejo se debele veje, sliši se žvižganje telegrafskih žic, uporaba dežnika je otežkočena.
7	Zelo močan veter	28-33	13,9-17,1	15,5	50-61	32-38	Majejo se cela drevesa, otežkočena je hoja proti vetru.
8	Viharni veter	34-40	17,2-20,7	18,9	62-74	39-46	Veter lomi veje na drevju, hoja proti vetru v splošnem ni možna.
9	Vihar	41-47	20,8-24,4	22,6	75-88	47-54	Prihaja do lažjih poškodb na stavbah (Vihar trga žlebove, ruši dimnike, odkriva opeko s streh.
10	Hud vihar	48-55	24,5-28,4	26,4	89-102	55-63	V notranjosti kopne zemlje se redko pojavlja, ruje drevje, povzroča veliko škodo na stavbah.
11	Orkanski vihar	56-63	28,5-32,6	30,5	103-117	64-72	Zelo redek pojav, ki povzroča rušenje velikega obsega.
12	Orkan	64-71	32,7-36,9	34,8	118-133	73-82

Primer meteorološkega poročila za Ljubljano iz leta 1852.

Še izračun tlaka za 27 Paris_inch in 2.12 Paris_line, podatki iz slike zgoraj.
Paris line = Paris inch / 12
Paris inch = 27.07 mm Paris line = 2.256 mm
P[mm] = (X_par_inch*27.07mm + Y_par_line*2.256mm)
P[hPa] = hPa(X_par_inch*27.07 + Y_par_line*2.256)*4/3

P[mmHg] = (27*27.07mm + 2.12*2.256mm) = 735.7 mm
P[hPa] = hPa(27*27.07 + 2.12*2.256)*4/3 = 980.9 hPa

Vičar Zorko
* ZAIKI_etal_2006.pdf (stran 401)

---

Računanje percentila, primer.

Recimo 98-i precentil je tista izračunana vrednost (Cq) 
iz niza podatkov, od katere ima 98% vseh
meritev nižjo ali enako vrednost (SDČVJ 1987).

Cq = Cm+1+(Cm-Cm+1)(m-n(1-q)) 
-----------------------------
q = 0.98 za 98-i percentil 
n = število meritev
m = prvo celo število večje od n(1-q)
Cm = vrednost pri m tem številu od največje koncentracije navzdol
Cm+1 = naslednja nižja koncentracija

Primer:
n  vrednosti 
-- ---------
1   21
2   20
3   35
4   40
5   50
6   60
7   70
8   80
9   90
10 100
11 140
-- ---
-izračun
n = 11 
m = prvo večje celo št. od [11(1-0.98) = 0.22]=1
Cm = 140, Cm+1=100
Cq = 100 + 40*(0.78) = 131.2 rezultat

---

---

Pripravil: Zorko Vičar

Nazaj na začetno stran.