Ostale posledice dunajskega kongresa

Poleg evropskih, so spremembe zajele tudi izvenevropska ozemlja; Britanci so pridobili nekaj zahodnoindijskih otokov ter zadržali oblast nad nekdanjimi nizozemskimi kolonijami (Cejlon, Kapska kolonija) ter nad Malto. S pariškim mirovnim sporazumom so dobili protektorat nad Sejšeli, kakor tudi Jonskim otočjem, ki leži med Italijo in Grčijo.

Na kongresu so sklenili tudi, da je potrebno za ravnotežje v Evropi restavrirati absolutizem. To so skušali doseči tudi tako, da so okrepili cenzuro in policijski nadzor. V političnem pogledu je prevladal konservativizem, v okviru katerega so poudarili, da vladarska oblast izhaja od Boga in ne od ljudstva (legitimizem), da je edina ustrezna državna ureditev absolutna monarhija, da mora biti družba razdeljena na stanove, zemlja pa razdeljena po fevdalnih pravilih. Poudarili so vodilno vlogo katoliške Cerkve v družbenem in političnem življenju. Udeleženci kongresa so tudi obsodili trgovino s sužnji, potrdili versko toleranco, emancipacijo Judov, Švici priznali trajno nevtralnost in zagotovili svobodno plovbo po rekah. Dunajski kongres pomeni zmago fevdalne reakcije in korak nazaj v političnem pogledu, saj se je v večini držav obnovil absolutizem 18. stoletja, le francoski kralj Ludvik XVII. je vladal po ustavi, sprejeti leta 1814. Buržuazija je bila popolnoma odrinjena od oblasti.