Nastanek, pomen in namen svete alianse

Velesile so se zavedale, da ljudje ne bodo povsod z naklonjenostjo sprejeli starih vladarjev, zato so na pobudo ruskega carja Aleksandra I. Rusija, Avstrija in Prusija ustanovile Sveto zvezo (alianso). To je bila politična in vojaška zveza, katere naloga je ohranjati ureditev, določeno na dunajskem kongresu ter preprečevanje širjenja idej francoske revolucije. Leta 1818 so na kongresu v Aachnu medse sprejeli Francijo, kasneje so zvezi pristopile preostale evropske države razen Velike Britanije in Turčije ter Papeške države.

Sveta aliansa je zatirala narodna in revolucionarna gibanja, ki so ogrožala politično ureditev Evrope in ogrožali oblast absolutističnih vladarjev. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so demokratično ureditev, človekove pravice in osebno svobodo.

Sveto zvezo so pogosto delili spori med posameznimi članicami, ki so vrh dosegli leta 1820 na kongresu v Opavi razdelile v dva tabora;
- zahodnega sta sestavljali Velika Britanija in Francija, ki sta zagovarjali ustavno monarhijo, - vzhodnega pa Avstrija, Rusija in Prusija, ki so vztrajale pri konservativni absolutistični monarhiji. Male države so bile iz odločanja popolnoma izključene.