Razlogi za krepitev liberalnih gibanj po dunajskem kongresu

V Evropi so se po dunajskem kongresu začela krepiti liberalna in nacionalna gibanja. Val revolucij se je začel v Španiji, kjer je kralj ukinil liberalno ustavo, in se razširil na Portugalsko in v politično razdrobljeno Italijo, kjer so se pojavile zahteve po oblikovanju enotne države. Ruski car je v imenu Svete alianse zahteval pravico do intervencije za ohranitev političnega in teritorialnega reda, kar je Velika Britanija ob podpori francije zavrnila z utemeljitvijo, da bi o vsakem posredovanju morale odločati predvsem ogoržene države, ne pa Sveta zveza.

Na kongresu v Opavi (1820) so sprejeli program, ki je predvideval, da v vseh državah, kje je prišlo do revolucije, s silo vzpostavijo staro stanje. Francija programa ni podpisala, Velika Britanija pa je vložila protest. Program je dosledno izpolnjevala le Avstrija.

Velika nesoglasja so se pojavila tudi ob grški vstaji, saj je Velika Britanija je po sprva sodelovala z Avstrijo, da bi preprečila vmešavanje Rusije v grški osvobodilni boj, nato pa skupaj z Rusijo in Francijo podprla grške upornike. Velika Britanija je postala je zaščitnica nacionalnih gibanj v Evropi, Sveta zveza pa je leta 1830 dokončno razpadla, ko ko je prišlo do julijske revolucije v Franciji. Tabora sta do le-te zavzela različni stališči, ki ju niso mogli uskladiti.