AMIR
MURATOVIĆ

LETETI!

Tri smučarske letalnice se potegujejo za naslov največje naprave na svetu: Vikersund, Planica in Kulm. Vse tri odlikuje profil, ki ga je zarisal Janez Gorišek.

Umetnost načrtovanja skakalnic izhaja iz njegove osebne izkušnje: je dvakratni študentski svetovni prvak v smučarskih skokih. Zmagal je tudi na prvi tekmi na skakalnici v Ljubnem, ki ima po prenovi njegov profil. Z bratom Ladom sta načrtovala letalnico v Oberstdorfu in skakalnici za sarajevsko olimpijado na Igmanu. Klotoido, temeljno krivuljo za načrtovanje letalnic, je izpeljal iz znanja, pridobljenega pri načrtovanju cest. Intuicija ga še vedno vodi k zamisli o skakalnici, na kateri bi lahko varno leteli 300 metrov in dlje.

Slovenska Planica je zibelka smučarskih poletov. Tu je človek prvič skočil čez 100 in 200 metrov. Leta 1969, ko je bila postavljena Letalnica bratov Gorišek, je bil svetovni rekord presežen kar štirikrat. Po letu 1985 so svetovne rekorde postavljali zgolj v Planici, vse do leta 2011, ko je Janez s sinom Sebastjanom sodeloval pri prenovi letalnice v norveškem Vikersundu. Johan Remen Evensen je že na treningu skočil 246,5 metra, in Planica je izgubila čast največje letalnice na svetu. V Vikersundu je zrak bolj gost in zato so poleti daljši. To je posebnost, ki je presenetila tudi načrtovalce.

Leta 2015 je Peter Prevc prvi preletel magično mejo 250 metrov. Rekord je obveljal manj kot en dan; z 251,5 metra dolgim skokom Andersa Fannemela so si Norvežani svetovni rekord ponovno priborili.

V Planici si želijo najdaljšega smučarskega poleta na svetu. Njena prednost je v dolini, ki v zgodnji pomladi ustvari ravno pravšnji vzgornjik za lebdenje. Novo letalnico bo možno še trikrat povečati, vse do 275 metrov. V tekmo se želijo vključiti tudi Avstrijci z letalnico na Kulmu. Pod vodstvom nekdanjega skakalca Huberta Neuperja so k načrtovanju povabili Janeza Goriška. V združenju KOP se prireditelji tekem v poletih skupaj borijo za nova pravila in dovoljene daljave. So kot družina in tudi sicer imajo družine pomembno vlogo pri razvoju smučarskih skokov in poletov.

Višinska razlika pri vseh letalnicah že štiri desetletja ostaja enaka. Spreminjajo se profili, drugačna je priprava skakalnic. Tekmovalci imajo vrhunske smuči, kombinezone, opremo. V razvoju vezi in smuči imajo slovenski proizvajalci vodilno vlogo. Drugačna oprema dopušča tudi drugačno tehniko skakanja. Konstruktorji in arhitekti letalnic, inovatorji in proizvajalci opreme, ratrakisti in teptači, organizatorji tekmovanj in trenerji, vsi si prizadevajo, da bi peščici športnikov omogočili, da nekajkrat v letu poletijo čez 240 metrov.

Na teh vrhunskih letalcih sloni vsa moč tega športa. V pravem delčku sekunde se morajo odločiti za odriv z mize, poiskati pravo lego za lebdenje, se približati hrbtišču in vztrajati do varnega doskoka v brezhibni telemark. Iz leta v leto postopno pridobivajo izkušnje in občutek za zrak. Želijo si leteti.

Dokumentarni film pripoveduje o zgodovini razvoja smučarskih poletov, o lovu za rekordom. Poskuša odgovoriti na vprašanje, koliko najboljših rešitev se mora sestaviti za najdaljši polet na svetu. Spremljali smo razvoj opreme, prenovo dveh letalnic, priprave in treninge najboljših tekmovalcev. Odganjali smo veter na Kulmu. Priča smo bili prvemu poletu čez 250 metrov v Vikersundu. In trepetali za ugoden vzgornjik v Planici. Predvsem pa smo občudovali tiste, ki si upajo leteti.