Marko Uršič, delo na področju religiologije

Društvo za primerjalno religiologijo (DPR) smo ustanovili leta 1990 z institucionalno podporo založbe Nova revija. Ustanovili smo ga z več nameni: 1. da bi razvijali in širili spoznavanje različnih verstev, religioznih idej in praks v njihovih podobnostih in različnostih, v njihovi daljni-bližini; 2. da bi spodbujali strpnost in razumevanje med pripadniki različnih verstev; 3. ne nazadnje, da bi v našem kulturnem prostoru prispevali k dialogu in razumevanju med vernimi (pri nas večinoma kristjani) in »drugače mislečimi« (tj. pripadniki drugih verstev ter panteisti, agnostiki, ateisti … in »bogoiskalci«).

Izvoljen sem bil za prvega predsednika DPR, ustanovni člani so bili (po abecednem redu): Aleš Debeljak, Niko Grafenauer, Tine Hribar, Alojz Ihan, Edvard Kovač, Jože Snoj in Vid Snoj, Igor Škamperle, Jani Virk in Tomo Virk, Vlado Žabot ter (morda) še nekateri drugi, pozneje pa so se pridružili številni člani in članice mlajše generacije, med njimi tudi Aleš Črnič, Lenart Škof, Vesna Velkovrh-Bukilica, Anja Zalta, Bojan Žalec in drugi. Po letu 2002 je vodenje DPR prevzel Igor Škamperle, po letu 2008 pa Lenart Škof, ki ga vodi še danes (2026).

V ’90. letih smo v DPR delovali predvsem na naslednjih področjih:

1. Leta 1992 smo zasnovali pri založbi Nova revija religiološko knjižno zbirko Hieron, za njenega glavnega urednika je bil izbran Vid Snoj. V zbirki Hieron (v gr.: Svéto) je v naslednjih letih izšlo kakih dvajset knjig, med njimi nekatera temeljna dela religiologije (v širšem pomenu, tudi v povezavi s filozofijo, teologijo, antropologijo, psihologijo itd.) – dela avtorjev, kot so: Mircea Eliade, Rudolf Otto, Karl Jaspers, James G. Frazer, Georges Dumézil, Gershom Scholem, Andrew Louth idr. V tej zbirki je izšla tudi moja knjiga Gnostični eseji (1994, naslovnica).

2. Leta 1996 smo ustanovili, prav tako pri založbi NR, znanstveno/strokovno revijo Poligrafi (naslov naj bi pomenil mnogovrstne, različne, »polifone« zapise o religijah in različnih poteh duhovnosti) – četrtletnik za religiologijo, mitologijo in filozofijo (z večinoma dvojnimi številkami v obliki zbornikov, dvakrat letno). Bil sem pobudnik in prvi glavni urednik Poligrafov v obdobju 1996–2002. Takrat so v tej zbirki izšli, med drugim, zborniki: Hermetizem (1996), Panteizem (1998), 2000 po Kristusu (2000) idr. Likovni oblikovalec zbirke je Peter Skalar. – Uredništvo Poligrafov je v novem tisočletju prevzel Lenart Škof in jih razvil v mednarodno priznano revijo, ki izhaja v založbi Annales v Kopru, tematska usmeritev pa se je premaknila iz religiološkega na širše antropološko področje.

3. Največji enoviti knjižni projekt DPR pa je bil prevod temeljnega religiološkega dela: Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej v treh knjigah, ki so izšle pri DZS leta 1996. Bil sem urednik tega obsežnega prevoda, zbral in usklajeval sem skupino odličnih prevajalcev in prevajalk, članov in članic DPR. Največji del prevoda je opravila Mojca Mihelič, umetnostna zgodovinarka Vesna Velkovrh-Bukilica pa je knjige opremila s številnim in bogatim slikovnim gradivom ter z navezavami slik na Eliadejevo besedilo. Žal pa to monumentalno in vsebinsko »nadčasno« delo zaradi različnih okoliščin in takratnih trendov ni zaživelo v polni meri v naših univerzitetnih, še manj pa v širših krogih bralcev. Morda kdaj pride pravi čas za ponatis?

4. DPR je od svoje ustanovitve dalje organiziralo predavanja v Cankarjevem domu v Ljubljani. V tem linku je program prvega cikla, leta 1991. V poznejših letih sem v CD večkrat predaval tudi o religiološki tematiki, glej tu.

Na moje razumevanje religiologije in tudi same religije je močno vplival Carl Gustav Jung, zlasti njegovo »arhetipsko« pojmovanje religij(e), čeprav se nikoli nisem prišteval med »prave« jungovce, saj sem do tega vélikega misleca v marsičem tudi kritičen. V Poligrafih sem uredniško pripravil zbornik Religija in psihologija – Carl Gustav Jung (1996), v katerem sem napisal uvodno razpravo »Teorija arhetipov – nostalgija po platonizmu?« V reviji Dialogi sem objavil razpravo »Jungovo gnostično branje Svetega pisma« (1997). – Po svojem zgodnjem romanu Romanje za Animo (1988) sem se pogosto vračal k mislim in naukom Carla Gustava Junga.

Povezave:

Franc Horvat: »Pogovor z religiologom [M.U.]: Resnico naše zgodovine in usode mora vsakdo najti sam« (še 2. del). Delo, Književni listi, 10. junija 1993.

Prava strpnost je pripravljenost sprejeti drugo in drugačno filozofsko resnico, referat na »Forumu za dialog med vero in kulturo«, 9. aprila 2005 v Lovranu.

Intervju v reviji Ampak, sprašuje Štefan Kutoš, 2008; prvotna verzija na Radiu Ars, zvočni zapis (~30 min), v osrednjem delu govorim o odnosu med religijo in družbo itd.