Pregledna tabela samostalniških in glagolskih oblik latinskega jezika
Uvod
S klikom na zgornjo povezavo ali sliko lahko snamete pregledno tabelo za pomoč pri učenju latinščine. Ideja za to razpredelnico se mi je porodila, ko sva se s punco (zdaj že ženo ;) učila latinske glagolske in samostalniške oblike in premišljevala, kako bi jih sistematično uvrstila na eno A4 stran. Tabela je zapisana v formatu PDF, za ogled in tiskanje potrebujete program Acrobat Reader. Za pravilen izpis nastavite format strani na "landscape" in ne "portrait".
Na strani je več tabel, zgoraj označenih s številkami:
- tabela št. 1: spregatve glagolskih oblik
- tabela št. 2: končnice spregatev za povedni in pogojni naklon
- tabela št. 3: končnice spregatev za velelni naklon
- tabela št. 4: končnice spregatev nekaterih izjem (pomožna tabela k tabeli 1)
- tabela št. 5: končnice sklanjatev samostalnikov
Pomoč pri uporabi razpredelnice spregatev (tabela št. 1):
- Z modro barvo so označene oblike prezentove, z rumeno perfektove in z rjavo participske osnove. Levi del tabele prikazuje aktivne oblike glagolov, desni pa pasivne. Za oba glagolska načina je tabela vertikalno razdeljena na vse štiri latinske spregatve, ki se končujejo na -a, -e, -konz. in -i, ponazarjajo pa jih tipični glagoli - rogare, monere, scribere in punire.
- Željeno obliko najdete tako, da določeni glagolski osnovi dodate ustrezno končnico. Oblike vseh časov so navedene v 1. osebi ednine (gl. osnovi torej sledi končnica za 1. os. ed.), npr. konjunktiv prezenta aktiva: scriba- + -m. Končnice vseh edninskih in množinskih oblik se nahajajo v tabeli št. 2 - npr. indikativ aktiva 2. osebe ed. se glasi scriba- + -s, indikativ aktiva 3. os. mn. scriba- + -nt. Perfektova osnova ima svoje končnice (npr. monu-i, monu-isti, monu-it, ...). Za pasivne oblike uporabite pasivne končnice ( npr. roge-r, roge-ris, roge-tur, ...).
- Poleg tega obstaja nekaj izjem pri indikativu prezenta in indikativu futura 1. Spoznamo jih po tem, da sta poleg osnovne oblike zapisani tudi končnici za 2. in 3. os. ed. ali številčna oznaka (npr. (2). V prvem primeru se drugače sprega le oblika 1. os. ed., (že zapisana v tabeli). Za 2. in 3. os. ed. razberemo končnice tudi iz tabele, množinske oblike pa dobimo iz tabele št. 2 tako, da nadaljujemo spreganje po vzorcu končnic za 2. in 3. os. ed. Primer: indikativ futura 1 aktiva glagola scribere se v 1. osebi glasi scrib-am. Poleg te oblike sta napisani končnici za 2. in 3. osebo ed. (torej scrib-es in scrib-et. Množinske oblike pa se glasijo scrib-emus, scrib-etis, scrib-ent.
- Kadar osnovni obliki glagola sledi številka, pri spreganju uporabljamo številki ustrezne končnice, ki so podane v tabeli št. 4. Primer: pasivna oblika indikativa futura 1 se v 1. os. ed. glasi scrib-ar, sledi oznaka (3). Oblike za ostale osebe najdemo tako, da osnovi dodamo končnice stolpca (3) iz tabele št. 4. 2. os. ed. se tako glasi scrib-eris, 3. os. mn. pa scrib-entur.
- V tabeli št. 3 so končnice aktivnih in pasivnih oblik velelnega naklona. V drugačni obliki je ta tabela zapisana že v zgornji razpredelnici, v vrsticah IMPERATIV I in II.
Pomoč pri uporabi razpredelnice sklanjatev (tabela št. 5):
- Tu so zbrane končnice, ki se pojavljajo pri sklanjatvi samostalnikov. Po stolpcih si sledi vseh pet latinskih sklanjatev, po vrsticah pa vseh šest sklonov v ednini in v množini. V spodnjih dveh vrsticah sta navedena tudi najobičajnejši spol posamezne sklanjatve in primer samostalnika. Primer: v 2. sklanjatvi samostalnika puer je končnica nominativa ednine -er, za genitiv ednine dodamo osnovi končnico -i (puer-i) itd.
- Izjema je le 3. konzonantna sklanjatev za srednji spol, pri kateri se med osnovo in končnico ponekod vrine -or-, tempus se zato sklanja v ednini tako: temp-us, temp-or-is, temp-or-i, temp-us, temp-us, temp-or-e.
- Tabela ne zajema izjem, ki obstajajo pri vseh sklanjatvah, ker bi s tem postala nepregledna.
Odrezana tabela pri tiskanju?
|
|