Razvoj obrti tesarskih lesenih zvez

1. NAMEN IN RAZVOJ TESARSKIH LESENIH ZVEZ

Namen lesenih zvez je medsebojno povezovanje posameznih delov lesa, tako da nastane nov izdelek. Dva lesena elementa združimo v spoj ali spah. Zveza prenaša silo iz elementa na element. Spoj je srečanje dveh elementov za prenos sile. Lesene zveze so narejene tam, kjer se srečajo podporni in podprti elementi, kjer se morata spajati dva kosa lesa, ki sta podprta ali spojena, in kjer morajo biti skupaj spojene deske zaradi varnosti ukrivljanja ali sestavljene kot ogrodje. Da bi zveze dale zgradbam njihovo nujno togost, mora biti uporabljen dolg konstrukcijski les, stebri in tramovi morajo biti tako pritrjeni, da vzdržijo napetost in tlak.

Poznamo razstavljive in nerazstavljive zveze. Neločljive zveze dobimo z lepili, žičniki, spojkami ali v kombinaciji z lesnimi vezmi. Ločljive zveze pa dobimo z lesnimi vezmi, vijaki in posebnim okovjem.
Glede na različno tehnologijo ločimo tri vrste lesnih zvez:
- Tesarske lesne vezi, ki izhajajo iz gradnje lesenih zgradb in ostrešij in so se razvijale v okviru tesarske obrti.
- Mizarske lesne vezi, predvsem za izdelavo pohištva in stavbnega pohištva.
- Vezi za predelani les so enakega izvora kot pohištvene vezi. Predelan les se izdeluje v velikih panelih, problematika spajanja pa je zožena na spajanje po obodu, kjer je 'čelo' vsakega panela poseben tehnološki problem, ki v marsičem določa tudi izbor vezi (Kresal, 2000).

2. RAZVOJ TESARSTVA

Razvoj tesarstva se pričenja šele, ko je železno orodje omogočilo obdelavo lesa (Sl. 1). Zato prve kolibe ne kažejo tesarskih zvez, temveč so pletene. Za pletenje ni potrebno orodje: kol je zabit v zemljo, stena ali streha je pletena iz šibja in premazana z glino ali prekrita s slamo. Poleg olupljenih prepletenih vej so za povezovanje sprva uporabljali tudi živalske kite ali usnjene trakove, ki so s svojo elastičnostjo dajali sestavljenim lesenim delom potrebno prožnost. Rogovilaste veje so služile kot zgled kasnejših lesnih zvez, vendar je šele človek omogočil stike, preklope in splete. Konstrukcija lesenih kolov je bila povezana med seboj s šibami in vrvmi, narejenimi iz vlaken rastlin dokler je bil v uporabi les okroglega prereza (Sl. 1a). Pomembna prelomnica pričvrščevanja je bil lesen klin ali trn, ki je bil verjetno narejen iz bukovine zabit v sveži les. Prve konstrukcijske zveze so bile iz zveze dveh kosov lesa po pricipu pero in utor (Sl. 1b, 1c).. Te zveze so se razvile, ko je bilo na razpolago orodje za zvrtavanje lukenj s pomočjo ognja in prvih kamnitih orodij. Ko je bil iznajden metalni sveder s spiralno obliko, je leseni zatič dodatno z lesenimi žeblji in mozniki (Sl. 2, 3) služil za trajno zvezo lesa in za prenos sil na vozlišča ali zveze v smislu moderne statike. Moznik je zagotovil možno rešitev prenosa sil na vozlišča. Za gradnjo v lesu je pomenil velik preobrat pojav sekire, ki je omogočila ekstenzivno krčenje gozda, kar pomeni večje površine za živinorejo in poljedeljstvo ter prehod k stalnemu bivališču. Z iznajdbo sekire in kasneje žage, so se enostavne lesene zveze razvile in se razlikovale s široko paleto različnih izpeljav, ki so bile uporabljene v okvirnih konstrukcijah lesenih brunaricah.

3. IZNAJDBA ORODJA

Razvoju lesenih zvez lahko sledimo skozi zgodovino orodja. Izboljšave orodij so naredile možnost za številne dekorativne spremembe osnovnih lesenih zvez. Iznajba ročnega orodja je močno vplivala na arhitekturo in industrijo gradnje. Orodja so namenjena hitrejši, boljši in bolj ekonomični proizvodnji. Človek je začel proizvajati orodja za oblikovanje predmetov, ki jih je najdel v naravi. Orodja, ki so bila narejena iz izbranih naravnih materialov (veje, bambus, trave, živalske snovi: kosti, rogovi) z enostavnim brušenjem: osti, noži, žage, vilice, lopate, igle, so najavila začetek tehničnega razvoja. Izboljšave orodij so naredile možnost za številne dekorativne spremembe osnovnih lesenih zvez. Veliko večino lesenih zvez pride v uporabo kot skupek variante, ki so jo razvili tesarji in prilagodili obstoječim zvezam v smislu novih, spremenjenih pogojev in zahtev. Hkrati so iskali rešitev kako narediti zveze bolj čvrste, močne in manj vidne. Zato je vsako področje razvilo lastne lesene zveze, ki so ustrezale pogojem in zahtevam časa.

4. LESENA OKVIRNA KONSTRUKCIJA (Timber-framed Construction)

Z leseno okvirno konstrukcijo se je razvilo tesarstvo. Konstrukcija, ki je uporabljala debelejše lesene palice in debla je postala enostavnejša z iznajdbo žage, sekire, dleta, kladiva in svedera. Pritrditve so izvedene z upogljivimi šibami, vrvmi in lesenimi mozniki, kasneje z jeklenimi žeblji, jeklenimi jermeni in lesenimi vijaki (Sl. 4.). Lesena okvirna konstrukcija je odvisna od oblike brun-stavbnega lesa in uporabljenih lesenih zvez. Oblika lesene okvirne konstrukcije skoraj vedno vključuje primeren podstavek- bazo, ki ščiti les pred vlago in vodo.
Zveze pri leseni okvirni konstrukciji Zveze lesenega okvirja se imenujejo vozlišča. V večini primerov so zveze narejene na podlagi utora v leseni tram, ki dovoljuje elementom, da se stikajo (Sl. 4a-6). Te lesene zveze so najdene v prvih zgradbah. Uporabljale so se za tramove okroglega, kvadratnega in pravokotnega prereza, vedno v povezavi z vezmi, žeblji, sponami.
Lesene okvirne konstrukcije so večino konstrukcije, v katerih so togi vogali, T zveze in tridimenzionalna vozlišča narejena z uporabo kratkih diagonalnih povezav imenovanih ročice, ki so najpomembnejši detajl okvirne konstrukcije (Sl. 7-13). Ročice so lahko razvrščene v eni ali več ravnin. Primer lesene okvirne konstrukcije je Purlin roof- prva lesena konstrukcija; uporabljen je vilični razcep vej kot podpora horizonatlnega nosilca. Ker so leseni stebri relativno hitro zgnili v zemlji, je bila smiselna kombinacija s trdnim temeljem.
V poznem srednjem veku so tesarji začeli uporabljati les bolj ekonomično; razvila se je tehnologija predalčne zidave, pri kateri so leseni le stebri, nosilci in diagonale, ostali del zidu pa je izpolnjen z drugim materialom -opeka, blato, deske.

5. SKLEP

Les je človek uporabljal že od prazgodovine za različne namene (za orodje, orožje, graditev bivališč, kurjavo). Osnovna oblika lesa, kakršno ima v naravi, ni ustrezna, zato ga je človek primerno oblikoval. Pri tem so nastali različni načini obdelave lesa, s katerimi mu je spremenil obliko ali pa ga celo kemično razstavil in dobil iz njega nove materiale.
Razvoj tesarske obrti se pričenja šele, ko je železno orodje omogočilo obdelavo lesa. Tesarske lesene vezi so se razvijale v okviru tesarske obrti in izhajajo iz gradnje lesenih zgradb in ostrešij. Veliko večino lesenih zvez pride v uporabo kot skupek variante, ki so jo razvili tesarji in prilagodili obstoječim zvezam, zato je vsako področje razvilo lastne lesene zveze, ki so ustrezale pogojem in zahtevam časa.
Namen lesenih zvez je medsebojno povezovanje posameznih delov lesa, tako da nastane nov izdelek. Izboljšave orodij so naredile možnost za številne dekorativne spremembe osnovnih lesenih zvez.
Teoretična načela obrtniških del so povezana s preteklostjo in vsebujejo vernikularno arhitekturo. Narekujejo nam vzpostavljanje neločljive vezi med tradicijo in moderno leseno konstrukcijo.

6. LITERATURA

1. Aubry, F., 1990/91: Materiaux de construction traditionnels bois, pierre, terre. Département d’architecture, EPFL, Suisse.
2. Aubry, F., 1990/91: Architecture verniculaire. Département d’architecture, EPFL, Suisse.
3. Bresson, T. et J, 1978: Maisons de bois architectures scandinaves. Espace& Architecture Dunod, Paris.
4. Brezar, V., 1987: Detajl kot element arhitektonskega jezika. VTOZD Arhitektura. Ljubljana.
5. Benson, T., 1997: The timber- frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA.
6. Bergant, T., 1996: Pozdravljeni prednamci, Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Mestni Muzej, Cankarjev dom, Ljubljana.
7. Bono, E. et alli, 1978: Heureka. Mladinska knjiga, Ljubljana.
8. Cevc, T., 1984: Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem. Kulturnozgodovinski in etnološki oris. Državna založba Slovenije, Ljubljana.
9. Cevc, T., 1993: Velika planina. Samozaložba, Ljubljana.
10. Christopher, P., Skinulis, R., ?.Log Houses. Canadian classics. ?
11. Čufar, K., Levanič, T., Velušček, A., 1999: Dendrološke raziskave na kolišču Parteščica, Ljubljansko barje. Zbornik gozdarstva in lesarstva 58: 165-188.
12. Donzelli, R., Munari, B., Polato, P., 1983: Delajmo z lesom. Lipa Koper, Mladinska knjiga.
13. Fister, P., 1986: Umetnost stavbarstva na Slovenskem. Cankarjeva založba. Ljubljana.
14. Frei, O., 1982: Naturliche konstruktionen.
15. Frei, O., 1994: Ancient Architects. What could the Ancient Master Builders have invented?. Institut fuer leichte Flaechentragwerke (IL), Stuttgart.
16. Frouard, J.-C., Verdier, R., 1985: L'outil du XVII au XX siecle de la Fonction a la Collection. Quatrieme edition de l'ouvrage de l'exposition de 1985.
17. Deutsche Verlags- Anstalt, Stuttgart.
18. Gschwend, M., 1988: Bauernhäuser der Schweiz. Herausgeber: Schweizer Baudokumentation, Blauen.
19. Gotz, H.K., Hoor, D., Mohler, K., Natterer, J., 1980: Holzbau Atlas, Institut fur internationale Arhitektur-Dokumentation, Munchen.
20. Gideon, S., 1969: Prostor, vreme i arhitektura. Građevinska knjiga, Beograd.
21. Gotz, H.K., Hoor, D., Mohler, K., Natterer, J., 1980: Holzbau Atlas, Institut fur internationale Arhitektur-Dokumentation, Munchen.
22. Grabrijan, D.,1969:Zgodovina arhitekture. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
23. Juvanec, B., 1999: Lesena montažna gradnja v slovenskem kulturnem prostoru. Gotove hiše v Sloveniji. Priloga revije Les: 9-14.
24. Hrovatin, J., 1993: Opredelitev kriterijev za vrednotenje konstrukcije sedežnega pohištva, doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
25. Hoffmann, K., Griese, H., 1969: Building with wood, Form, Structural design and Perervation. Iliffe Books LTD, London.
26. Internationales Holzbauseminar fur Architektur und Bauingenieurstudenten 1.-8-2.1995, TU Wien- Univerza v Ljubljani.
27. Kresal, J, 2000: Gradiva v arhitekturi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
28. Krier, L. 1986: House at Seaside, Florida, AD 8: 29-40.
29. Kušar, J., 1983: Prefabrikacija zgradb ali prefabrikacija elementov? Njun vpliv na urbanizem. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo-VTO Arhitektura, Ljubljana.
30. Kušar, J., 1999: Konstruiranje in dimenzioniranje. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za arhitekturo.
31. Kuzman-Kitek, M., 1999: Razvoj skeletne konstrukcije montažne hiše v Ameriki- Balloon frame, raziskovalna naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
32. Lewitzky, W., 1991:Wohnhauser aus Holz. Callwey, München.
33. Merzelj, F., 1996: Žagarstvo. ČDZ Kmečki glas, Ljubljana.
34. Morel, G., Wilkinson, J., 1978: Le livre des arbres. Gallimard, Collins-Publishers.
35. Nathan, F., 1977: Le grand livre du bois. Mitchell Beazley Publishers Limited, London.
36. Pevsner, N., 1972: Izvori moderne arhitekture in dizajna. Izdavački zavod Jugoslavija, Beograd.
37. Pohleven, F., Resnik, J., Saje, F., : Lesene inženirske konstrukcije. Nova proizvodnja, NP 5-91: 230-251.
38. Peterson, F.W., 1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest, 1850-1920, Homes in the Heartland. University of Kansas. USA.
39. Pracht, K.1995: Holzbau-Systeme- Block und Fachwerkbau, Holz-Skelettbausysteme, Gestaltung und Konstruktion, Verlagsgesellschaft Rudolf Kuller, Koln- Braunsfeld.
40. Resnik, J., 1989: Lepila in lepljenje lesa. Biotehniška fakulteta VTOZD za lesarstvo, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani.
41. Rozman, V., 1986: Konstrukcije v lesarstvu IV. Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva, Ljubljana.
42. Savage, G., 1969: Unutrašnja dekoracija. Izdavački zavod Jugoslavija, Beograd.
43. Senegačnik-Zbašnik, M., 1996: Negativni vplivi gradiv na človeka in okolje, doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
44. Sedej, I., 1989: Sto najlepših hiš na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana.
45. Upton, D., 1998: Architecture in the United States, Oxford History Art. Oxford New York, Oxford University Press.
46. Velušček, A., 1997: Metodologija naselbinskih raziskovanj na Barjanskih tleh. Magistrska naloga, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
47. Werner, P., 1985: Das Bundwerk, Eine alte Zimmermanstechnik, Konstruktion, Gestaltung, Ornamentik. Calwey, München.
48. Wilkes, J. W., 1990: Encyclopedia of Architecture, Design&Engineering&Construction, The American Institute of Architects, A Wiley- interscience publication, New York.
49. Žigon, V., 1994: Sovisnost tehnike hradnje in umetnosti gradnje. Magistrska naloga, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani.

Za povečavo kliknite na sliko
Click on picture to enlarge

slika 1	slika 1a	slika 1a
slika 1b	slika 1c	slika 2
slika 3	slika 4	slika 4a
slika 4a	slika 5	slika 6
slika 7	slika 8	slika 9
slika 10	slika 11	slika 11
slika 12	slika 13

Slika 1: Tesarji in tesarsko orodje
Slika 1a: Lesne zveze najdene v zgodnjih zgradbah
Slika 1b: Preklop s polovično zarezo
Slika 1c:Pero in utor
Slika 2: Kovinski žebelj, klanfa, lesni vijak, svornik- matica, streme
Slika 3: Leseni žeblji, mozniki
Slika 4: Žeblji in vijaki
Slika 4a: Moznik
Sika 5: Klin, zagozda
Slika 6: Moznik v obliki lastovičjega repa
Slika 7: Spona ali klanfa
Slika 8: Streme
Slika 9: Togi vogal
Slika 10: T zveza, pravokotni stik
Slika 11: Togo tridimenzionalno vozlišče
Slika 12: Trikotna zveza, zavetrovanje
Slika 13: Andrejev križ